PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

SREČANJE VARUHOV GORSKE NARAVE, 11.10.2014

Planinsko društvo Škofja Loka in njihov odsek za varstvo narave pod vodstvom varuhinje Marte Bašelj je prevzelo organizacijo srečanja varuhov gorske narave iz vse Slovenije. Zbrala se nas je kar lepa skupina z vseh koncev in različnih generaciji. Po jutranji dobrodošlici in nagovoru načelnice Marte smo pod vodstvom turistične vodičke odkorakali na odkrivanje znamenitosti Škofje Loke, saj je eno izmed lepših starih Slovenskih mest. Pot nas je peljala mimo avtobusne postaje, kjer smo si že od daleč ogledali kamniti ali Kapucinski most, ki je bil zgrajen sredi 14. stol., kasneje pa je bil obnovljen in opremljen z ograjo. Postanek pa smo naredili pri Kapucinski cerkvi s samostanom in knjižnico, ki hrani zelo dragocene rokopise in zapise. Med drugim tudi Škofjeloški pasijon – najstarejše ohranjeno dramsko besedilo. Na drugi breg Selške Sore smo šli čez  Kapucinski most sredi katerega ob ograji stoji kip sv. Janeza Nepomuka z loškim grbom na podstavku in se ustavili pred Nunsko cerkvijo s samostanom klaris, katerega so prevzele uršulinke, ki so kasneje na gradu odprle dekliško šolo. Po ozki ulici smo prišli do župnijske cerkve z zelo bogato obdelanimi stropov, ki je bila zgrajena na temeljih starejše in manjše cerkve. V njej je  pustil svoj prepoznavni pečat tudi naš priznani arhitekt Jožef Plečnik.  Na pročelju sosednje stavbe – mestni šoli za dečke pa se bohoti kamnita plošča s fresko, s katere se razbere, da je starološki graščak  Mihael Papler podaril stavbo za šolske namene. Od tu nas je pot vodila na Mestni trg, kjer smo si ogledali vodnjak, Marijino znamenje, stari Rotovž z notranjim dvoriščem, Žiganovo hišo ter Homanovo hišo v kateri je imel svoje čase svoj atelje tudi slikar Ivan Grohar. Mestni trg se z nizom objektov, katerih zidovi služijo za grajski zid navezuje na grajski vrt. Znotraj teh stavb so bili vrtovi, ki dso se nadaljevali v grajski park. Kasneje so del teh vrtov pozidali.   Ob grajskem zidu smo se povzpeli na sam Škofjeloški grad, ki so ga zgradili freisinški  škofje. Danes je grad namenjen  Loškemu muzeju. V preteklosti je imela Škofja Loka tri gradove. Poleg tega sta bila še zgornji stolp na Kranclju  in Stari grad ali Divja Loka, katerih ruševine so še dobro vidne. Zadaj za Loškim gradom je razgledna točka opremljena z značilnimi kameninami (konglomeratom), ki se nahajajo na tem območju.  Ob poti mimo Kranclja smo tudi videli enega izmed vhodov v številne jame (Marijino brezno), ki so nastale zaradi konglomeratnih tal. Nad mestom nas je pričakal avtobus, ki nas je zapeljal do Breznice pod Lubnikom in nam skrajšal pešačenje proti vrhu, kjer so nas oskrbniki koče pozdravili s toplim čajem in ocvikvco. Zatem pa se je pričelo malo resnega dela. Rozi Skobe, ki je zaorala ledino v izobraževanja varuhov gorske narave in v izobraževanje gorskih stražarjev, nam je skozi zgodovino delovanja osvežila naloge, ki naj jih opravljamo varuhi, da bomo tudi našim zanamcem zapustili čim bolj ohranjeno naravo.  Ko smo se podprli še s toplo malico in ob njej izmenjali izkušnje iz preteklosti in ideje za delo v bodoče, so se urini kazalci nezadržno premikali na čas, ko smo morali nazaj v dolino. Manjša skupina se nas je odločila, da odrinemo v dolino kar peš in se še med potjo pomenimo o naravovarstveni problematiki. Ostali pa so isti poti odšli do avtobusa, ki jih je zapeljal nazaj na izhodišče.

Na tem srečanju se je stkalo marsikatero znanstvo in izmenjalo izkušnje iz preteklih let, kar je bil tudi namen druženja. 

Fotografije in tekst: Darinka Gaberščik