PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Pokljuška soteska z geologom - nedelja, 23. avgust 2015

V okviru Odseka za varstvo narave PD Pošte in Telekoma Ljubljana smo se v nedeljo, 23. avgusta 2015 podali na raziskovanje lepot Pokljuške soteske. Z nami je bil dober poznavalec tega območja, geolog  Miro Celarc iz Geološkega zavoda Slovenije.

Pot smo pričeli v vasi Krnica, od koder je do izhodišča Pokljuške soteske slabe pol ure lahkotne hoje. Pokljuška soteska, ki je sicer suha dolina, dolga 2 km, imenovana tudi soteska Ribščice, se nahaja ob vzhodnem vznožju alpske planote Pokljuka, nad dolino reke Radovne, v Triglavskem narodnem parku.

Skozi sotesko vodita tako Slovenska planinska pot, kot tudi Slovenska geološka pot. Kot nam je nastanek soteske razložil naš strokovnjak, je nastanek doline povezan z zaključkom predzadnje in zadnje ledene dobe (zadnja se je končala pred okrog 10.000 leti). Odtekajoča voda, ki se je talila iz Pokljuškega ledenika, je izkoristila tektonsko razpoko v trdem zgornjetriasnem apnencu. Pozneje se je, zaradi erozije in korozije, pot še razširila ter tako oblikovala ozko in globoko skalno tesen. Ko je led na Pokljuki izginil, je Pokljuška soteska izgubila hidrološko funkcijo. Danes skoznjo le občasno teče hudourniška voda in takrat v stranski dolini nastane celo slap. Sicer se manjša voda pojavi šele v spodnjem delu soteske, v dnu doline Radovna.

Že med samo potjo smo se večkrat zaustavili, da smo lahko prisluhnili Miru, ki nas je opozoril na glavno kamenino v soteski; to je sivi apnenec z gomolji roženca (kremena), ki naj bi bili odloženi v globljem zgornjetriasnem morju oziroma v tektonskem jarku med Julijsko in Dinarsko karbonatno platformo. Postali smo tudi zaradi botaničnih posebnosti, saj je območje Pokljuške soteske sestavljeno iz gozdne združbe: bukev, smrek, gorskega javorja, črnega gabra in malega jesena. Rastlinje soteske ima značilnosti alpskega območja; sem so jih zanesle ledeniške vode. Tu so se ohranile zaradi posebnih podnebnih razmer. Med njimi 3 vrste kamnokrečev, dvocvetna viola, predalpski peteroprstnik, pisana vilovina, alpski čober, Scheucerjeva zvončnica in več vrst praproti; med njimi predvsem peruša. Rastlinstvo na dnu soteske se loči od rastlinstva, ki uspeva višje na pobočjih, v skalnih razpokah in na policah. Med znamenitosti soteske sodi tudi Pokljuška luknja, skalna votlina z dvema vhodoma in tremi naravnimi okni, v kateri naj bi se med svojim begom v Nemčijo skrival Primož Trubar; skozi luknjo vodi pot naprej na Staro Pokljuko ter Stranska soteska, ki jo ob deževnih obdobjih napolnjuje 22 m visok slap. V osrednjem delu soteske so številni naravni mostovi, na najožjem, nekdaj neprehodnem delu soteske, pa so že leta 1930 speljali 800 metrov turistične poti (lesene mostove v partizanskem prehodu, imenovane Galerije kraljeviča Andreja). Na izhodišče smo se vračali po isti poti, saj bi bil prehod proti Zatrniku, zaradi podrtih dreves - verjetno posledica vetroloma, za našo 50-člansko skupino prezahtevna pot.

Turo smo nadaljevali z ogledom Infocentra Triglavska roža na Bledu, ki je regijsko turistično in naravovarstveno informacijsko središče Bleda, Gorenjske in Triglavskega narodnega parka. V obnovljenih prostorih Triglavske rože smo si ogledali stalno razstavo Raj pod Triglavom in predstavitveni film Ujeta brezčasnost.

Martina Šuštar Marn

Foto: Irena Mlakar