PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

LAMBERGOVA POT-Begunje na Gorenjskem

Lambergova pot, Begunje (11. januar 2020) Blaga temperatura je lebdela nad pomrznjeno zelenico, ki leži med železniško progo Lj. – Postojna in stavbo Telekoma. Jutranjih sprehajalcev ni bilo prav veliko in tudi avtobusno postajališče je bolj ali manj samevalo. Avtobus LPP, ki je pripeljal na prazno postajališče, je bil videti, kot bi ga pravkar pripeljali iz avtopralnice. In tudi dan, ki se je pričel delati, je bil takšen – svež in poln pričakovanja. Nenadoma se je postajališče napolnilo s planinkami in planinci, ki so si drug drugemu voščili sreče in zdravja v novem letu ter varnih pohodov in prijetnih planinskih doživetij.
 
Vzdolž Celovške ceste se je avtobus napolnil skoraj do konca. Nekaj sedežev je bilo še prostih, pa ne prav veliko. Pot do Begunj je med kramljanjem hitro minila. Izkrcali smo se v sončen zimski dan. Pomrznjena tla so se bleščala pod nogami, ko smo se od brunarice Jurček, nasproti Avsenikov, napotili proti senčnici Brezjanka ali Murka, ki so jo v letih 193839 zgradili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Od tam naprej smo nadaljevali ob dnu praznega smučišča Krpin in dalje proti koncu naselja Begunje. Strma gozdna pot nas je pripeljala do visokih skalnih gmot, kjer smo srečali skupino alpinistov, ki so v navpični skali urili svoje veščine. Na kratko smo se ustavili v bližini in v Jami zijalki privoščili malico. Sonce je prijetno grelo odprtino velike jame in z veseljem smo se predajali martinčkanju. Po krajšem postanku smo se podali proti gradu Kamen, ko je presenetil klic z neznane številke. Bil je naš nekdanji član in vodnik Sandi Jurjevčič, ki nas je prišel pozdravit s hčerko Majo in Maticem. Maja nam je povedala veliko zanimivega o gradu Kamen, o lokalnem običaju – fantovsko/možakarskem dokazovanju med bodočimi mladoporočenci in tistimi v zakonskem stanu. Zanimivo, česa vse se fantje ne spomnijo, ko se želijo dokazati pred drugimi fanti oz moškimi. Pot smo nadaljevali vzdolž doline iz katere se je občasno odprl razgled proti Begunščici. Po nekaj minutah smo zavili in nekaj časa hodili mimo vadbišča za lokostrelce. Številne makete različnih živali in tarče za lokostrelce so nas spremljale večji del poti. Nenadoma smo zagledali zgradbe. Bil je dom v Dragi, kjer nas je čakalo kosilo. Le to je bil izjemno okusen divjačinsko – goveji golaž s slastnimi sirovimi štruklji in potem še presenečenje – sladica, ki jo udeleženci niso pričakovali – šmoren. 
 
Pot smo nadaljevali proti Begunjam. Ustavili smo se ob »jančevcu«, mestu, kjer se zbirajo ovce po prihodu z obronkov Begunščice. Nekaj minut naprej smo se na kratko ustavili ob morišču talcev v drugi svetovni vojni. Sandi nam je pojasnil, da so žrtve, tudi cele družine pripeljali do mesta streljanja in jih pokončali s streli. Trupla so kasneje zakopali na pokopališču v Begunjah. Pokazal nam je tudi mesto, kjer je v zasedo domačih izdajalcev in takratnih okupatorjev padla večja skupina partizanov. Nato smo si ogledali še grad Kamen, ki se ga je v zadnjih letih ponovno pričelo obnavljati. Pot smo nadaljevali skozi stransko ulico vasi, v kateri se dobi vtis, da prebivalci tekmujejo, kdo bo imel bolj prikupno urejeno hišo in okolico. Tako smo videli veliko lepih in zanimivih stvari. Prijetna presenečenja so bila na vsakem koraku Ob koncu zapisa še posebna zahvala Danijelu Ceju, ki je lani sam prehodil Lambergovo pot in predlagal, da jo uvrstimo v program izletov društva. V času ogledne ture je deževalo kot za stavo, v času našega izleta je bilo sončno in tako lepo, da je bilo skoraj že kičasto. Z gotovostjo lahko trdim, da je bil do sedaj najlepši izlet v letu 2020.
Zapisal: Jožef Tišlarič Fotografije: Danilo Cej