PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Dom je ZAPRT

Po Krasu z PS Nova Gorica

Pohod po Krasu

V nedeljo, 26.marca 2023 smo se v okviru Odseka za varstvo narave našega društva z varuhinjo gorske narave Martino Šuštar Marn odpravili ogledat naš Kras, kjer je lani divjal hud požar, ki je povzročil ogromno škodo. Gorelo je od 15. – 26.julija 2022, požar je zajel več kot 2.000 hektarov slovenskega in italijanskega dela kraške planote. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije.

Opustošenje smo opazovali že iz avtobusa, ko smo se peljali proti vasi Temnica. Tam sta nas sprejela predsednik novogoriškega odseka našega društva Ivan Trampuž, tudi varuh gorske narave, in planinski vodnik Leon Ličen. Za uvod smo bili deležni jutranjega pozdrava, potem pa okrepčila v obliki kave in kačje sline, pa odličnega jabolčnega zavitka.

Ivan nas je najprej orientiral v prostoru, razložil, kaj vse se vidi s hriba, na katerem stoji vas Temnica, potem pa nas seznanil z dnevnim programom.

Odpravili smo se po značilnem kraškem terenu, si spotoma ogledali kamnito pastirsko hiško, se sprehodili med suhimi kamnitimi zidovi, čez travnike, razrite od divjih prašičev, do Krompirjeve jame, v katero smo se spustili po kamnitih stopnicah. Jama je med prvo svetovno vojno avstro-ogrskim vojakom služila za shranjevanje živeža, predvsem krompirja, odtod tudi njeno ime. Pozimi med letoma 1916 in 1917 so jo preuredili za namestitev čet, v njej je bivalo do 500 vojakov in 8 oficirjev. V notranjost so namestili pograde v več nadstropjih in lesene kabine za častnike. Uredili so telefonsko centralo, kuhinjo, sanitarije, rezervoar za vodo in skladišče streliva.

Med ožganim grmovjem in drevjem smo nadaljevali pot do Klobasje jame. Tudi to naravno kraško jamo so vojaki na soški fronti s pridom uporabljali za začasno bivališče ter skladiščenje streliva in živeža. Jama je zaradi odličnega naravnega zračenja in urejenosti v več nadstropjih  dobila to nenavadno ime. Vojaki so v terasah postavili pograde, ventilacijski sistem in sanitarije. Lahko je nudila zavetje okoli 250 vojakom in poveljstvu pehotne brigade. 

Po krajšem počitku za malico smo se skozi vedno bolj ožgan gozd in čez travnike sprehodili do mesta, kjer smo s skupnimi močmi posadili simbolično drevo. Spoznali smo, kako težko delo bo pogozdovanje skalnatega kraškega terena, saj nam je že posaditev enega samega drevesa vzelo kar nekaj časa in energije.

Edini vzpon na naši poti po Krasu je bil na vzpetino Sveti Ambrož oz. Tabor, ki se nahaja med vasema Temnica in Lipa. Na vrhu so ostanki nekdanje cerkvice sv. Ambroža, kamnito zatočišče, kjer so včasih vedrili pastirji. Med nabiranjem špargljev smo se spustili v vas Lipa, kjer smo v vinarstvu Kavčič poskusili (in kupili) teran ali malvazijo, na Turistični kmetiji Leban pa se še podružili ter napolnili želodčke z odlično joto in štruklji.

Zapisal
Marjan Ogrin

FOTO:Danilo Cej