Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Damelj – Kot – Špeharji (Bela Krajina) 11.6.2023 S posebnim avtobusom smo se odpeljali v Belo krajino. Odpeljali smo se v naselje Špeharje, v malo vasico ob Kolpi s petnajstimi prebivalci. Ustavili smo se na domu pri našem vodniku Jožefu in njegovi ženi Heleni. S pomočjo odličnega kuharja Danila sta nam pripravila obilno malico in pijačo. Po okrepčilu nas je avtobus odpeljal na izhodišče naše poti in sicer v vas Kot, ki je najjužnejša vas (točka) v Sloveniji. Vas spada v občino Črnomelj. Skozi kraj poteka znamenita pešpot po Krajinskem parku Kolpa. Mi smo jo prehodili od Damelj do Špeharjev, kar pomeni približno sedem km poti in dve uri hoje brez upoštevanja postankov. Ta pešpot je edinstvena v območju Krajinskega parka Kolpa in poteka tik ob prelepi, atraktivni slovenski reki Kolpi. Za pestrost in atraktivnost reke poskrbijo predvsem pojavi na reki Kolpi, kot so pragovi, jezovi, otoki, prodišča in ohranjena kulturna krajina. Med potjo smo šli mimo Francoskega kamna in belokranjske kraške jame Kobiljača. Francoski ali Napoleonov kamen stoji na mestu, kjer naj bi domačini v času ilirskih provinc pobili predhodno pomiloščenega mladoletnega francoskega vojaka. Po nadaljnjih parih kilometrih hoje smo zagledali vhod v jamo Kobiljačo, ki je s 360 m rovov ena daljših izvirnih jam ob Kolpi. Skozi jamo teče potoček, ki izvira pod jamskim vhodom. Ob visokih vodah potoček jamo preplavi in skozi njen vhod odteče v Kolpo. Pri tej jami si lahko samostojno ogledamo le vhod v jamo, v notranjost rovov pa se moramo podati v spremstvu jamarjev. Vso pot nas je spremljalo nekoliko skisano vreme, vendar nas to ni motilo, saj se lahko hodi tudi z dežnikom, kot pravi naš vodnik Jožef. Ob občudovanju Kolpe, gozdne flore in favne ter ob regljanju žab, smo nekoliko blatni in lačni prispeli do gasilskega doma v Špeharjih. Za blatno nadlogo smo poskrbeli sami, za lakoto in žejo pa Jožef, Helena in Danilo ob pomoči prijaznih domačinov. Pripravili so nam obilno pogostitev pri kateri ni manjkala mojstrovina kuharja Danila – pehtranove in lešnikove potice. Za zaključek našega izleta so prav lepo poskrbeli nekateri člani folklorne skupine Vinica. Oblečeni v belokranjsko narodno nošo so nam zapeli in zaplesali po taktih znanih belokranjskih napevov. Prekrasno presenečenje jim je brez dvoma uspelo. Dan je vse prehitro minil in čakala nas je le še pot v Ljubljano, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. https://www.lokalno.si/2021/10/20/254354/zgodba/ »Zgodba o Francoskem kamnu izhaja iz časa ilirskih provinc (okoli leta 1809). Med ljudmi kroži veliko zgodb o zgodovini poimenovanja kamna ob reki Kolpi pod vasjo Daljne Njive. Nekatere (ki se včasih pripovedujejo pohodnikom) govorijo o veliki zmagi Polancev (prebivalcev Polanske doline ob Kolpi) nad močno francosko vojsko. Pa je resnica verjetno bolj skromna, a vseeno zanimiva, saj zgodovinskih podatkov o velikih bitkah v tem okolju ni. Mogoče je še najbližje resnici zgodba o tem, da so se prebivalci Sinjega Vrha (takrat se je ta vas še imenovala Svinjski Vrh) sprli s francoskimi stražarji in jih nekaj tudi ubili. Na priprošnjo žensk iz vasi, da naj prizanesejo mladoletnemu vojaku, ki je kleče prosil za milost in dokazoval, da ni brezbožnik (kar naj bi Francozi bili) tudi s tem, da je pokazal, da na prsih nosi božjo svetinjico, so mu »prizanesli«. Namreč prizanesli bi mu naj tako, da ga niso ubili in so ga »le« vrgli v reko Kolpo. A ko je iz nje uspel priplavati na breg, so ga vseeno pobili s kolom – in to naj bi se zgodilo na mestu, kjer je ob bregu kamen, ki ga sedaj imenujemo »Francoski kamen«. Po posrednih zapisih tega dogajanja se naj bi to zgodilo v noči iz 8. na 9. oktober 1809.« Tekst: Ivica Vidmar Foto: Danilo Cej