Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

GALETOVEC

1.7.2023

Kljub slabi vremenski napovedi smo se v jutranjih urah odpravili na razgledni vrh Galetovca, ki se dviguje jugovzhodno na robu Pokljuke. Pot smo pričeli prav na Pokljuki in ta ni bila zahtevna. Temu primerna je bila tudi številčna udeležba članov planinskega društva.

Po približno uri hoje po makadamski cesti in nadalje po gozdni poti smo preko Belske planine prispeli na razgledni vrh. Vso pot so nas spremljale poletne cvetlice, govedo na paši, prve gobice in prijeten medsebojni klepet.

Belska planina je ena od planin na Pokljuki, kjer stoji več koč. Nekatere so pastirske, večina pa je preurejenih v vikende. Po približno petnajstih minutah zmernega vzpona smo prispeli na vrh Galetovca. Z vrha se nam je nenadoma odprl prekrasen razgled na Bohinjske gore, Bohinjsko Belo in Bled s svojim jezerom. Nasproti smo zagledali navpično steno Babjega zoba in temne gozdove Jelovice. Pogled pa zaključujejo mogočne Karavanke in Kamniške planine.

Po občudovanju tega delčka naše Slovenije, smo se po isti poti vrnili na izhodišče, kjer nas je pričakal avtobus in nas odpeljal v vojaški objekt Rudolfa Badjure na Rudnem polju. Objekt je poimenovan po prvem piscu slovenskih turističnih in planinskih vodnikov

Po zaslugi našega vodnika Jožefa, nam je slovenska vojska v jedilnici vojašnice Rudolfa Badjure pripravila izvrstno kosilo. Razmišljanje nekaterih bivših vojakov, ki so pred leti služili vojaški rok v Jugoslovanski vojski, da nas bodo postregli z vojaškim pasuljem, se je izkazalo za zmotno. Dandanes je jedilnik slovenskih vojakov raznovrsten in pester. Postregli so nas z juho, pizzo, sadjem, čajem.....

Naš plan, da bi po kosilu pot nadaljevali do planine Zajamniki, je prekrižal dež, zato smo se posedli na avtobus, ki nas je popeljal nazaj v Ljubljano.

https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121028/C/310289998/

»Rudolf Badjura je bil prvi pisec slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Poleg izletniških vodnikov je napisal tudi priročnik za učenje smučanja in več znanstvenih knjig. Bil je začetnik organiziranega smučanja v Sloveniji in naš prvi učitelj smučanja. Badjura je bilže leta 1910 zaposlen kot uradnik na Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Med prvo svetovno vojno je Rudolf Badjura poveljeval prvi slovenski alpski četi in tesno sodeloval z generalom Maistrom. Na to opozarja malo znana spominska plošča na Linhartovem trgu v Radovljici. Takoj po vojni se je Badjura zaposlil na upravi Dravske banovine kot prvi turistični delavec in začetnik organiziranega turizma v Sloveniji. Med njegovimi najpomembnejšimi deli je: Na Triglav (1913), Vodnik po jugoslovanskih Alpah (1922), Pohorje (1924), Zasavje (1928), Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem (1930) ter Zimski vodnik po Sloveniji (1934).«

Tekst: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej