PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Dom je ZAPRT

Grofova voda in slapovi Sopotnice

GROFOVA VODA IN SLAPOVI SOPOTNICE

7.4.2024

 

V organizaciji odseka za varstvo narave smo se odpravili na skoraj desetkilometrsko Grofovo pot. Dan je bil prekrasen, preveč topel za ta pomladni mesec in izkoristili smo ga do popolnosti. Po treh urah vožnje do Zatolmina smo pričeli pohod z vodnico Darinko in se podali proti Grofovi vodi, ki izvira v grapi potoka Sopotnica nad vasjo Gaberje.

Pot nas je peljala po gozdu in ob občudovanju reke Soče, ki se je vila v dolini ter narave, pomladnega cvetja (kukovice, spominčice, zlatice marjetice….), smo prispeli do izvira Grofova voda. Malo smo počili in se napili vode, za katero ljudsko izročilo pravi, da njena zdravilnost sodi v sam svetovni vrh. Ustno izročilo tudi pravi, da so to vodo nosili tolminskemu grofu na grad na Kozlovem robu, saj je verjel da bo s pitjem te vode ostal vedno mlad. Izvira iz globin, priteka iz skale in nikoli ne presahne, tudi v najbolj sušnih obdobjih ne. Voda iz izvira namaka izjemno in vitalno drevo – gorski brest in ga bogati z energijo.

Nadalje smo hodili mimo slapov, ki jih je ustvaril potok Sopotnica. Potok izvira pod vrhom hriba Mrzli vrh. Ob ogledovanju slapov smo pot nadaljevali mimo kapelice posvečene padlim italijanskim vojakom iz prve svetovne vojne in še nekoliko naprej prispeli do lepo ohranjenega Kofolovega mlina. Od tam smo krenili do italijanske, vojaške, bivalne utrdbe, kjer smo si ogledali vlažne notranje prostore in kjer nas je prestrašeno pričakala le mala žabica. Presenetljivo smo si lahko iz tega obdobja ogledali dobro ohranjeno kamnito, kopalno kad. Kapela je bila zgrajena na robu pokopališča italijanskih vojakov.

Od vojaške utrdbe dalje smo se podali na zadnji del poti, ki je bil za marsikoga nekoliko naporen. Pot je bila asfaltna in vroče sonce je neusmiljeno grelo že tako razgreta lica. Vendar smo se potrudili in se preko Zatolmina podali do Tolminskih korit in občudovali kuliso gorskih vrhov, med katerimi je vsekakor izstopal 1844 m visok Žabiški Kuk. Njegov še vedno zasnežen vrh je bil občudovanja vreden in ob pogledu nanj je bila pot nekoliko lažja.

Pohod smo zaključili v okrepčevalnici Tolminska korita. Postregli so nas z dobro joto, pijačo in sladico.

 

https://www.os-tolmin.si/pohod-do-kofolovega-mlina/:

»Kofolov mlin je edini ohranjeni mlin izmed štirih na potoku Sopotnici, delujoč pa ni že 30 let. S pomočjo mlina so mleli koruzo in ječmen, redkeje pšenico. Danes je ohranjen le kot turistični eksponat. Obiskovalci lahko vidimo bogato podeželsko dediščino ter občutimo pretekli čas, kako so ljudje tukaj včasih živeli.«

 

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej