Planinsko društvo - Galerija

Pelješac

PELJEŠAC

23.9.2024 do 30.9.2024

V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v Ljubljani in se odpravili na polotok Pelješac, ki leži v južni Dalmaciji med Neretvanskim kanalom in kanalom Malega Stona. Po večurni vožnji z razgledom na Jadran, smo preko pelješekega mosta prispeli v Trpanj, kjer je bila naša enotedenska nastanitev v hotelu Faraon, tik ob plaži Pozora.

Trpanj je dalmatinski kraj na severozahodnem koncu polotoka Pelješac in je obrnjen proti celini. Kraj je bil nekoč kraj ribičev in kmetov, danes pa je predvsem v poletni sezoni živahen, turističen kraj. Po nastanitvi je sledil še skok v morje in večerja.

Dopust smo zelo aktivno izkoristili, saj smo vsak dan prehodili približno 15 kilometrov, ob povratku v hotel pa smo se osvežili v še vedno toplem morju.

Na prvi pohod smo se podali iz Trpnja do uvale Blace in uvale Prapratna. Uvala Blace slovi po mali in mirni plaži. Morje je v tem zalivu polno zdravilnega blata, ki blagodejno vpliva na revmatična obolenja. Pot smo nadaljevali po »Trpanjskem putu maslina«, skozi stoletne, vendar obnovljene oljčne nasade, vse do uvale Prapratna, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od mesta Ston. Peščena plaža Prapratna je ena najlepših in najbolj priljubljenih na polotoku.

Na naslednji pohod smo se podali po delu Napoleonove ceste. Celotna pot, ki se razteza od Stona, jugovzhodno od Orebića in Vignja in vse do severozahoda potoka, je dolga 61.364 metrov. Prehodili smo le del te poti. Nudila nam je prekrasne razglede na bližnje vrhove nad potjo, na zalive, oljčnike, vinograde…. Pot smo zaključili v čudovitem pristaniškem mestu Ston, ki je poleg soli in obrambnega obzidja znan tudi po ostrigah in školjkah. Stonski obrambni zid je bil zgrajen v času Dubrovniške republike in je ščitil mesto in dragocene soline. Zid je danes dolg 5,5 km in povezuje Ston z Malim Stonom. Je eden najdaljših v Evropi, pravijo mu tudi »evropski Kitajski zid«. Ob povratku v hotel smo se ustavili še v lokalni vinoteki na pokušini vina in oljčnega olja.

»Put ljekovitog bilja« je bila naša naslednja destinacija. Pričeli smo jo v Miloševicah, se sprehodili preko Donje Vručice mimo cerkve sv. Kuzme, v zaliv Divno. Ob poti smo lahko nabirali zdravilne rastline, kot so: kadulja, rožmarin, resje, lovor, smilj…

Končno je prišel naš dan, saj smo že lani, ko smo letovali na Korčuli sklenili, da se bomo letos povzpeli na Sv. Ilijo (Zmijino brdo). Ob lanskem pohajkovanju po Korčuli, nas je Ilija zvesto spremljal in vabil na svoj vrh. Z avtobusom smo se odpeljali do Nakovana in se najprej po dolgi makadamski cesti podali navzgor skozi borov gozd. Tam nekje do polovice poti smo imeli izjemne razglede na dalmatinsko otočje in orebiško riviero. Bolj smo se bližali vrhu, bolj so se ponujali megla, veter in dež. Po poti od koče do vrha pa nas je že lepo »pralo« in dobro prepihalo. Dosegli smo vrh, ki ga zaznamuje kup kamenja, križ in žig. Kar hitro smo se obrnili in po isti poti vrnili do izhodišča. Ker v Trpnju ni deževalo, smo se pred večerjo še naplavali in zaključili dan.

Kar nekaj kilometrov smo imeli že »v nogah«, zato je bil naš naslednji pohod nekoliko krajši. Avtobus nas je odpeljal v Drače, kjer smo se sprehodili po obalni pešpoti do plaže. Dan smo nadaljevali po želji – kdor se je hotel kopati ali spočiti na plaži, je ostal na plaži, nekateri pa smo se peš podali v Janjino. Privoščili smo si kavico ali pijačo, na bližnji kmetiji nakupili olivno olje ali vino in se podali nazaj na plažo, kjer smo »pobrali« prijatelje in se vrnili v mesto nastanitve. Sledil je kopalni popoldan in sprostitev na plaži.

Zadnji dan našega letovanje je bil dan za počitek. Nekateri smo se podali po okoliških trpanjskih poteh in še zadnji dan občudovali oljčne nasade, vinograde, zdravilna zelišča, nasade mandarin in druge trpanjske detajle.

Ponedeljek je bil dan za povratek. Spotoma smo se ustavili ob Neretvi, kjer smo lahko od lokalnih pridelovalcev kupili mandarine, olivno olje, česen, med in ostale domače pridelke. Preko pelješkega mosta smo se podali na celino in se dobrih 8 ur vozili v Ljubljano.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pelje%C5%A1ac:

»Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana. Je podolgovate oblike, dolg 65 km in širok do 6 km ter za Istro največji polotok na tem delu/obali Jadrana oz. tretji po velikosti na Jadranu.

Pelješac ima geografske, podnebne in etnografske značilnosti dalmatinskih otokov. Znan je po prijetnem podnebju, (povprečna januarska temperatura znaša 9,3 °C, julijska pa 26,7 °C), vinogradništvu (proizvodnja Dingača - enega najboljših hrvaških vin), ribolovu in gojenju školjk.

Najvišja gora/vrh na Pelješcu je Sveti Ilija, ki doseže višino 961 mnm. Domačini jo imenujejo tudi Zmijsko brdo oz. italijansko Monte Vipera.