Vodniški odsek - Galerija

Na letošnjem tradicionalnem izletu, ki ga Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana vsako leto organizira za zaposlene v pokroviteljskih podjetjih Pošti Slovenije in Telekomu Slovenije, smo se eni podali na Mojstrovko, drugi pa v dolino Trente, k izviru reke Soče.

Pisana pohodniška druščina, med katero je bilo tudi nekaj članov društva, se je v jutranjih urah zapeljala proti Kranjski Gori. Posamezne dežne kaplje nam niso pregnale veselega razpoloženja in upanja na lep dan v gorah. Na Vršiču je izstopila manjša skupinica, ki se je skupaj z vodnikoma odpravila proti Mojstrovki, preostali pa smo nadaljevali vožnjo po ovinkasti Vršiški cesti na drugo stran in izstopili pri  Kugyjevem spomeniku v Zgornji Trenti. Privlačen in impozanten spomenik moža, ki s knjigo na kolenih zre proti Jalovcu, je delo kiparja J. Savinška. Postavila ga je Planinska zveza Slovenije v spomin Juliusu Kugyju, humanistu, pisatelju, glasbeniku, poznanemu predvsem pa po silni ljubezni do Julijskih Alp.
Od spomenika smo peš krenili po lepi gozdni poti, delček pa tudi po asfaltni cesti do travnate jase, od koder se odpira prečudovit pogled v dolino Zadnje Trente pod Bavškim Grintavcem. Tu smo vstopili v pravljični svet Kekčeve dežele, kjer sta veselo kraljevala Kekec in ostali junaki pisatelja Josipa Vandota, le kdo se ne spomni Mojce, pa Rožleta, Bedanca, Pehte... In prav ta planinska idila je bila posneta  leta 1951 v prvem slovenskem celovečernem mladinskem filmu "Kekec". Kar težko smo se odtrgali od čudovite jase s pravo alpsko hišo ter se napotili proti Koči ob izviru Soče. Od koče je pa le nekaj minut do izvira reke, ki se s svojem imenom in lepoto pojavlja v pesmih in zgodbah, verjetno pa jo je najbolj zaznamovala kalvarija Soške fronte med I. sv. vojno. Soča izvira pod gorsko verigo Jalovca, Travnika in Mojstrovke. Teče po zahodni Sloveniji in severni Italiji in se po 140 km izlije v Jadransko morje pri Tržiču v Tržaškem zalivu. Reka in njena dolina veljata za enega najlepših predelov in biserov  Slovenije.
Prelepo reko smo po malo daljšem postanku zapustili in se ob njenem hudourniškem pritoku podali v smeri prelaza Vršič, po lepo speljani mulatjeri, ki občasno nudi prečudovite poglede v dolino Zadnje Trente in na njene gorske vršace. Nadaljevali smo po gozdni stezi med mogočnimi smrekami in sem pa tja še opaznimi ostanki stare državne meje. Že kar malo utrujeni smo prišli do prelaza Vršič, od tu pa do našega Poštarskega doma na Vršiču ni daleč.
Po okusni enolončnici, ki nam je vrnila porabljeno energijo in krajšem druženju, nam je ostalo še ravno dovolj časa za obisk pred kratkim odprtega Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Ogledali smo si kratek predstavitveni film, nato pa se, pod spremstvom vodje muzeja Mirana Eržena, sprehodili po razstavi, ki je kombinacija eksponatov, slikovnega gradiva in moderne avdio-vizualne tehnike.
Končal se je izredno prijeten in lep dan v čudoviti naravi Vršiča in njegove okolice. Upam, da je bilo tako prijetno kot meni tudi ostalim udeležencem, predvsem najmlajšim, ki smo jih bili sila veseli. In tako kot smo si ob koncu pohoda zaželeli, resnično želim, da bi se kmalu ponovno spet videli na kakem izmed številnih planinskih izletov našega društva.
Irena Mlakar, Odsek za propagando in kulturo