PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija

Izlet v neznano

IZLET V NEZNANO

21.12.2024

V jutranjem, hladnem vremenu smo se zbrali v Ljubljani. Prav kmalu smo ugotovili, da nas bo letošnji izlet v neznano vodil proti Primorski. Po dobri uri vožnje smo se ustavili v Divači.

Vodička Zdenka nas je spoznala z današnjo potjo, ki ni bila pretežka, poleg tega pa je bila pot z vsebino.

Podali smo se po Krasoslovni naravoslovni učni poti Divaški Kras, ki vodi okoli udornice Risnik z visokimi prepadnimi stenami. Le-ta je nastala z vdrtjem stropa nekdanje kraške jame. Pot je opremljena z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, ki razlagajo kraške pojave, drevesne vrste in druge posebnosti kraškega gozda. Dolga je približno pet kilometrov in je krožna. Opravili smo jo zlahka in se krožno vrnili na izhodišče.

V Divači smo se sprehodili do Škrateljnove hiše. Znana je po tem, da se je v njej leta 1927 rodila prva slovenska filmska zvezda, Ita Rina. Danes je hiša spremenjena v muzej slovenskih filmskih igralcev. Sprehodili smo se po dvorišču, na katerem stoji tudi kip Ite Rine. Dvorišče pa krasita še star trebušasti vodnjak in manjši park.

V nadaljevanju smo se odpeljali do vstopa v Divaško jamo, počakali lokalnega vodiča po jami in se po strmih stopnicah v jamo tudi spustili. Že v prvi dvorani jama predstavlja razkošje lepote in miru. Ob poti v naslednjo dvorano smo lahko občudovali čudovite kapnike in umetnine iz sige, kot so kope, ciprese, zavese in sveče raznih barv in oblik. Jamo je odkril vaški posebnež, Gregor Žiberna leta 1884. Le nekaj let potem je bila preurejena za turistične obiske. Med znanimi osebnostmi, ki so v tem času obiskali jamo sta bila princ Rudolf – sin cesarja Franca Jožefa in znani psihoanalitik Sigmund Freud. Divaška jama je dolga 700 m, 500 m je urejenih za turistični ogled. Pri ogledu se spustimo do globine 50 m.

Po končanem ogledu jame, smo se vrnili na avtobus, ki nas je popeljal do zasluženega kosila v gostilno Krajcar v Podskrajniku.

https://primorske.svet24.si/2019/09/19/v-mraku-divaske-jame-je-freuda-obsla-slutnja:

»Sigmund Freud je leta 1898 obiskal naše kraje. “Po neki pripovedi naj bi med obiskom Divaške jame, v tej temini, utesnjenosti, mraku, prišel do ideje nezavednega,” pravi filozof Ernest Ženko.

Freuda je v jami pritegnil tudi vodnik Gregor Žiberna, o čemer priča odlomek iz pisma, ki ga je poslal prijatelju na Dunaj: “Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja. Bil je propadli genij, ki je nenehno govoril o svoji smrti in o svojih dosežkih v tem podzemeljskem bogastvu. Spoznal sem, da je nevrotik in da so njegova osvajanja jam njegov erotični ekvivalent.«

 

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej