Vodniški odsek - Galerija

OGLED PLANINSKEGA MUZEJA V MOJSTRANI IN PO POTI V DOLINO VRAT

22.2.2025

V Mojstrano smo prispeli okoli desete ure in takoj pričeli z ogledom Planinskega muzeja, ki nazorno prikazuje zgodovino gorništva in planinarjenja od začetkov do danes.

Po muzeju sta nas popeljala kustosinja in dober prijatelj Jakoba Aljaža, gorski vodnik Požganec, ki je skozi svojo pripovedjo nazorno predstavil delo, značaj in vnemo za gorništvo in planinarjenje, Jakoba Aljaža. V muzeju smo si lahko ogledali različne planinske eksponate: staro pohodno opremo in obleko, kotiček posvečen prvim gorskim reševalcem, prvi reševalni helikopter, kotiček živalskega in rastlinskega planinskega sveta in veliko starih fotografij s planinsko vsebino. V muzeju smo lahko občudovali ročno izrezljano pohodno palico, ki je pripadala Jakobu Aljažu. Izrezljali in podarili so mu jo gorski prijatelji. Za konec smo prejeli pravo hribovsko malico, to je jabolko in kruh.

Pot smo nadaljeval ob poti Triglavske Bistrice, ki vodi v dolino Vrat. Naš cilj je bil pohod do slapa Peričnik. Ob poti smo lahko občudovali prve znanilce pomladi, telohe in trobentice. Pot je bila lahka in skoraj položna in po dobri uri smo prispeli do Peričnika, ki je verjetno najbolj atraktiven v zimskem času. Prvi slap je visok dvainpetdeset metrov, drugi pa šestnajst. Tokrat smo lahko občudovali ledeno zaveso kapnikov in ledenih sveč, ki so se zaradi toplega vremena že lomili. Prizor je bil res spektakularen.

Po krajšem počitku smo hodili še eno uro, vendar nismo prispeli do doline Vrat, saj smo se obrnili, ker nas je v Mojstrani pri kmečkem turizmu Železnik čakalo kosilo.

https://kranjska-gora.si/znamenitosti/spomenik-jakobu-aljazu:

»Aljaž je na Dovjem deloval celih 38 let in se zapisal v zgodovino Slovencev. Bil je med organizatorji pri gradnji vodovoda na Dovjem, ustanovitelj Dovškega prosvetnega društva, dal je pobudo za gradnjo kulturnega doma, prenovil cerkev Sv. Mihaela ter župnišče, bil je dušni pastir in vodnik v boljše, naprednejše čase. Od občin Dovje in Mojstrana je 15. aprila 1895 za en goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, za skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, ter začel izdelavo stolpa. V Planinskem vestniku so maja 1895 zapisali: “Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe. Aljažev stolp bo najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu.”

Umrl je leta 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan. Popotna palica, s katero je stopal po gorah, je danes shranjena v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. V župnišču na Dovjem si je možno ogledati Aljaževo spominsko sobo.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej