Vodniški odsek - Galerija

ŠKOCJANSKI ZATOK, FORMA VIVA IN JERNEJEV KANAL

6.4.2024

Avtobus nas je ob osmi uri zjutraj zapeljal do naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru.

Škocjanski zatok je naravni rezervat, je veliko sredozemsko mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, kjer se prepletata polslano in sladkovodno področje. To je edinstveno okolje, za katerega so značilne slanuše ali halofiti – rastline, prilagojene na slana tla. Zatok leži v neposredni bližini Kopra. Podali smo se na voden ogled po dvokilometrski učni poti, kjer smo lahko iz posebej urejenih opazovališč, opazovali bogat živalski in rastlinski svet. Poleg veliko vrst ptic, podobo območja krasijo tudi kamarški konji in podolsko govedo, ki se pasejo na sladkovodnem delu rezervata in tako pomagajo ohranjati vegetacijsko ravnovesje v rezervatu.

Po končanem ogledu, nas je avtobus zapeljal do Lucije, kjer smo se po prekrasni poti z razglediščem na Sečoveljske soline, podali peš do Forma vive. Ogledali smo si zbirko kamnitih skulptur, ki je nastala v okviru mednarodnih srečanj kiparjev. Nastajati je začela že leta 1961 na pobudo slovenskih umetnikov Jakoba Savinška in Janeza Lenassija . Kipi so postavljeni na prostem v parku, obdani z oljčnimi drevesi. Od tu pa je tudi prekrasen pogled na Portorož.

Po ogledu in kratkem počitku smo se spustili do Jernejevega kanala, ki leži tik ob krajinskem parku Sečoveljske soline. Kanal sv. Jerneja je prenovljen, ob njem je postavljen lesen mostovž, po katerem smo se sprehodili do Seče, prav do vhoda v Sečoveljske soline.

Po približno šestih kilometrih hoje, se je prileglo kosilo, ki smo si ga privoščili v Dekanih, se odpočili, poklepetali in vrnili v Ljubljano.

https://www.naravniparkislovenije.si/slo/naravni-parki/naravni-rezervat-skocjanski-zatok

»Škocjanki zatok je lep primer delovanja predstavnikov civilne družbe in članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kako s požrtvovalnim delom preprečiti uničevanje narave, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja ravno tu bilo najbolj obsežno. Leta 1993 se je z interventnim zavarovanjem to ustavilo, leta 1998 pa je sledilo trajno zavarovanje. Od leta 1999 za upravljanje skrbi DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej