Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

IZ HUDAJUŽNE V RUT, 29.06.2025

V že kar toplem in sončnem nedeljskem jutru smo se zbrali na postajališču v Hudajužni, kjer smo si privoščili tudi prvo jutranjo kavo. Obetal se nam je topel dan, zato smo se kar hitro odpravili na pot proti vasi Obloke.

Hudajužna in Obloke sta manjši vasi v zgornjem delu Baške grape in spadata v območje nekdanje tirolske kolonizacije iz 13. stoletja. Obloke se razprostirajo na prisojnem pobočju Obloškega vrha (1136 m), na položni terasi na 560 m n.v., Hudajužna pa je razpotegnjena v ozki dolini ob hudourniški Bači, na 390 m n.v., ter na osojnem pobočja Durnika (1151 m) in manjše vzpetine ob severnem vznožju Kojce (1301 m).

Obloke spadajo med tista štiri naselja nekdanjega Nemškega Ruta, ki so bila omenjena že v latinsko pisani listini iz Čedada l. 1310 (Loca), nastale pa so po mnenju zgodovinarjev še pred tirolsko naselitvijo, ki jo je izpeljal oglejski posvetni in cerkveni poglavar Bertold Andeški (vladal 1218-1251). Ime izvira iz občnega imena loka s pomenom 'močvirnat travnik'.

Hudajužna je vzniknila šele v drugi polovici 16. stol. in se izoblikovala zlasti v 17. stol. na območju obloškega komuna, njeno ime pa se je prvič pojavilo že v nemškem seznamu l. 1515 (Pochudauschna), kjer pa je označevalo eno samo domačijo v okviru obloške župe. Ime je bržkone povezano s hudim jugom (vetrom), ne pa s hudo južino ali hudo ožino.

Cerkev sv. Treh kraljev v Oblokah je bila posvečena 13. maja 1567. Izročilo pravi, da so jo gradili rudarji obloškega rudnika železove rude. Fužina je bila v Hudajužni, pod Komunsko cesto v Rorah, na kraju, ki se mu še danes pravi Na Fužini. Zemljiščno ime V Rorah, ki je prejkone povezano s fužino, najdemo že v urbarskem zapisu iz leta 1662. Cerkvenoupravno je obloška cerkev zmeraj spadala pod župnijo v (Nemškem) Rutu, omenjeno že l. 1356.

1907 je bila v Hudajužni na pobudo nekaterih domačinov s prostovoljnimi prispevki in s pomočjo različnih donatorjev mimo volje goriške škofije zgrajena kapela sv. Barbare, ki po svoji velikosti sodi že skoraj med cerkve.

https://www.angelfire.com/folk/Podbrdo/OkolKraji/Hudajuzna.html

V Oblokah smo se priključili na del 9. etape pohodniške poti Julijana trail in po njej hodi do Znojil, kjer so stalno živeči prebivalci samo še trije. Na glavni cesti za Stržišče smo zapustili to pohodniško pot in se usmerili proti samotni domačiji na Loniku. Od tam pa smo nadaljevali po gozdni cesti, katera je bila narejena pred kakšnim desetletjem. Pred tem je bil Lonik povezan z Rutom in Rajtlom le s stezo, katera pa je bila zaradi vremenskih vplivov večkrat neprehodna. Z razširitvijo pa so se prikazala kamnita ostenja, katera sestavlja velika pestrost raznovrstnih kamnin in konfiguracija le teh. Vse do zapuščene domačije Rajtl, kjer so vidni samo še stebri kozolca in obnovljena Marijina kapelica nas spremlja ta pestrost kamnin. Od tu dalje pa se teren premeni, saj so v tem delu v ne tako dolgi preteklosti imeli prebivalci Ruta že svoje travnike in senožeti. Ob krajših počitkih v senci in krepčanju pri vodnih izviri smo kljub vročini prišli do Ruta, kjer je bil obvezen postanek in krajši počitek pod znamenito Rutarsko lipo, pod katero se zbirali in sestankovali že v času rihtarije.

Do večje poselitve tega področja je prišlo v letih 1218 do 1251, ko je oglejski patriarh Bertold Andeški naselil kmete iz okolice Innichena v Pustriški dolini (Pustertal) na juţnem Tirolskem. Prvi priseljenci so se naselili na območju današnjega Granta in Ruta, potem pa so se počasi širili po pobočjih hribov vse do današnjih Danj in Sorice. Dolgo časa so imeli svojo avtonomijo, oproščeni so bili tudi vseh dajatev.

Rut, ime kraja se je skozi zgodovino spreminjalo: Corithnich, Ober Coritnitz, Deutsch Coritnitz, v matičnih knjigah pa je naveden kot Ruthae Tevthonicus ali Corithniza Theutonicus. V 18. stoletju je vas prevzela ime Deutsch Ruth (Nemški Rut), po 2. svetovni vojni pa vas dokončno poimenovana kot Rut.

https://www.tol-muzej.si/zanimivosti/rihtarski-mec

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F08O7RIT/81ad8cf4-8260-4504-ab6c-e7bee9dc6258/PDF

V Rutu nas je pričakal avtobus ter nas po ozki in strmi cesti odpeljal do kampa na Koritnici, kjer nas so nas pričakali s toplo malico.

Kljub zelo toplemu vremenu smo preživeli prijeten dan v krajih, kateri marsikomu do tega potepanja niso bili preveč znani.

Darinka Gaberščik

FOTO:Ivica in Toni Vidmar

Zdenka Kokalj