Planinsko društvo - Galerija

Pohodniški Hvar

POHODNIŠKI HVAR

12.9.2025 - 20.9.2025

V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali do Splita, od tam pa s trajektom na sončen otok Hvar, ki je po svoji velikosti četrti največji hrvaški otok in leži v Srednji Dalmaciji.

Nastanili smo se v hotelu v Starem Gradu. Mesto je zgodovinsko središče Hvara, saj je nastalo že leta 384, ko so ga ustanovili antični Grki in ga imenovali Faros. Stari Grad je tudi najstarejše mesto na Hrvaškem in je skupaj s Starogradskim poljem vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Takoj naslednji dan smo se odločili, da obiščemo najvišji vrh Hvara, Sv. Nikola, ki meri v višino 628 m. Zapeljali smo se do vasice Dol in se po široki, makadamski in markirani poti napotili proti vrhu. Najbolj pogumni dami med nami pa sta se odločili, da svojo pot na vrh opravita malo drugače. Ne glede na vročino, sta si zaželeli plezanja in opravili ferato Via Mirko. Srečali smo se malo pod vrhom in zadnji del poti opravili skupaj. Na vrhu nas je pričakal križ in prečudoviti razgledi na prečudovite Paklenske otoke, Brač, Korčulo, Pelješac in še mnoge druge. Ob povratku v Stari grad, je bila osvežitev v morju res prijetna.

Drugi naš pohod je bil iz Jelse do Vrboske in nato čez Starogradsko polje - Ager v Stari Grad. V Vrboski smo pričeli hoditi čez Starogradsko polje, ki je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, saj so nasadi vinogradov in oljčni nasadi ostali nespremenjeni od prve kolonizacije starih Grkov. Suhozidne meje so edinstveno pričevanje geometrijskega sistema zemlje, ki so jih uporabljali v Antiki. Vso pot po polju so nas spremljali vinogradi, oljčni nasadi in nasadi fig. Po približno petnajstih vročih kilometrih smo se vrnili v Stari Grad, kjer smo imeli še voden ogled mesta z lokalno vodičko. Sledila je seveda še osvežitev v morju in večerja.

Naslednji dan smo se zapeljali do Jelse in se podali strmo navzgor v zaledje do Tor Kule, ki predstavlja ostanke ilirske kulture, grajene v tehniki suhozida. Nadalje smo hodili krožno po poteh zaledja nazaj v Jelso. Nabralo se je 17 vročih kilometrov. Ob povratku v Stari grad smo le še zaplavali v prijetno osvežujočem morju.

Nadaljevanje našega pohoda so bili Pakleni otoki. To je skupina šestnajstih apnenčastih otokov. Od Hvara jih ločuje Pakleni kanal. Z barko smo se odpeljali do največjega od njih Sv. Klement in ga prečili vse do zaliva Palmižana, kjer smo si privoščili plavanje v kristalno čistem morju. Otoki navdušujejo z bujnim rastlinjem borovcev, agav, eksotičnih rastlin in sredozemskih vonjav.

Na Motokit (328m) smo začeli hoditi iz Starega Grada. Na vrhu Motokita nas je pričakal križ in seveda prekrasni razgledi na sosednje otoke. Pot smo nadaljevali do zapuščene vasice Male Grablje. Nekoč so tu živele družine oljkarjev in vinogradnikov, pridelovalcev sivke in rožmarina. Razlog za izselitev prebivalcev v Milno je bila filoksera - žuželka, ki napada trto. Pot smo zaključili v Milni, s skokom v morje.

Sedmi dan našega potovanja smo se iz Brusja vzpeli na Velo glavo, pot nadaljevali do Napoleonove trdnjave in naprej v mesto Hvar. Tu se nam je pridružil lokalni vodič in nam razložil zgodovino mesta. Vela glava je 315 metrov visok vrh nad Hvarom, ki prav tako, kot drugi, ponuja prečudovite razglede na otoke, mesto Hvar in druga naselja. Po obisku Napoleonove trdnjave, smo se spustili v Hvar in se ob poslušanju zgodovine mesta dobro odpočili ter nabrali moči za poznopopoldansko plavanje.

Zadnji dan našega dopustovanja smo prehodili še zadnjih osem vročih kilometrov. Avtobus nas je zapeljal do trdnjave Fortica, ki stoji tik nad mestom Hvar. Iz trdnjave smo se sprehodili v mesto in se ob obali podali do Milne na kopanje, hladno pijačo in sladoled.

Naslednji dan smo se v zgodnjih jutranjih urah vkrcali le še na trajekt, ki nas je zapeljal do Splita. Med vožnjo smo seštevali prehojene kilometre in ugotovili, da se je nabralo okoli 100 vročih prehojenih kilometrov. Nato smo z avtobusom v dobrih sedmih urah prispeli v Ljubljano in našega pohodniškega dopusta je bilo konec.

https://pag.si/otok-hvar/:

»Če imate radi kraje, ki imajo izjemno vrednost, potem je Starogradsko polje idealen kraj za vas. Od leta 2008 je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine in je izjemen primer starogrške parcelizacije (vidna naj bi bila celo iz vesolja).Imenuje se »chora«, Hora ali Ager Pharensis, polje Farosa, oziroma njegova parcelizacija, ki so jo že pred 2400 leti, v četrtem stoletju pred Kristusom, uvedli grški kolonialisti.Te ravnice, polja, pokrivajo površino okrog 3.400 hektarjev in so večinoma sestavljene iz oljčnih nasadov in vinogradov, ki so ostali nespremenjeni od antične kolonizacije starih Grkov pa vse do današnjih dni. So izjemen primer geometrijskega sistema in delitve zemlje v starih časih. Polja se nahajajo med krajema Stari Grad (mesto Hvar) in Vrboska ter so razdeljena s suhozidi, najdejo pa se tudi kažuni, poljske kapelice, mini cerkvice.Polja si je zanimivo ogledati, saj nas »parcelizirani prizori polj« popeljejo v daljno preteklost. Ti nasadi se uporabljajo še danes in ljudje tukaj gojijo predvsem oljčna drevesa, trto in fige. Do enega dela polj se lahko pripeljete z avtomobilom, ne pa tudi dlje, zato je najboljši način za raziskovanje teh unicefovih polj hoja ali kolesarjenje. Na srečo ne manjka kolesarskih in pohodniških poti. Mimogrede, to Starogradsko polje morda predstavlja najbolje v celoti ohranjeno starodavno grško pokrajino v celotnem Sredozemlju.«