Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

JULIANA TRAIL 11. ETAPA, 12.10.2025

V prijetnem jesenskem nedeljskem jutru smo se zbrali na Mostu na Soči, kjer smo se najprej okrepčali z jutranjo kavo. Od tu smo pot nadaljevali ob desnem bregu jezera na Mostu na Soči do vasi Modrejce, kjer nas je pričakal vzpon proti vrhu Bučenice. Malo pod vrhom smo zapustili pot, ki vodi po 11. etapi in se povzpeli do razgledne točke na Bučenici. Pred nami so se odprli razgledi na Tolminsko kotlino, le okoliške vrhove so prekrivali nizki oblaki in nam preprečili poglede še na Žabijski kuk, Vogel, greben med Voglom in Tolminskim kukom. Po krajšem počitku in okrepčanju iz nahrbtnika, smo se odpravili naprej proti sedlu nad Pelancami, kjer je razcep poti proti Mengoram in proti Rutam, zaselku v Volčah. Priključili smo se na Pot miru, kjer smo si ob poti ogledali še obeležuje iz I. svetovne vojne.

AVSTRO-OGRSKO POKOPALIŠČE V MODREJCAH: na pokopališču je pokopanih okrog 1600 vojakov nekdanje avstro-ogrske armade, ki so padli na tolminskem mostišču in bližnjih bojiščih. Sredi pokopališča je spomenik z napisi na ploščah. Tipski nagrobniki ne označujejo dejanskih grobnih polj. Nad vhodnimi vrati na pokopališče je napis: Ruhestätte der Helden von St. Luzia – Počivališče junakov pri Sveti Luciji (danes Most na Soči).

BUČENICA510 metrov visok hrib na južni strani Tolminske kotline se v zgodovino ni zapisal s krvavimi boji, saj je frontna črta potekala na sosednjih Mengorah. Bučenica je tako predstavljala neposredno zaledje za avsto-ogrske vojake na Mengorah. Največjo vlogo pa je imela v dvajseti soški bitki, ko je služila kot izhodiščni položaj za enote nemškega Alpskega korpusa.

V Rutah smo se ponovno priključili na pot Juliana trail in nadaljevali pot mimo campa Labrca, naprej proti Tolminu. Na koncu Volčanskega mostu smo sestopili proti levemu bregu Soče, ter ob rečnih mrtvicah nadaljevali do Nemške kostnice.

NEMŠKA KOSTNICA: Nedaleč od Tolmina, ob sotočju Soče in Tolminke, je nemška država leta 1938 zgradila kostnico, v kateri so pokopani posmrtni ostanki nemških vojakov, padlih na bojišču v okolici Tolmina v 12. soški ofenzivi. Materiali za izgradnjo tega pomembnega kulturnozgodovinskega in arhitekturnega spomenika so bili v Tolmin pripeljani večinoma iz Nemčije, objekt je gradilo podjetje iz Münchna.

Osrednji del spomenika predstavlja kapela, ki je v notranjosti razdeljena na dva dela: v prvem so imena padlih vojakov vrezana v štiri hrastove plošče, v drugem, ki ga od prvega loči umetelno kovana čipkasta pregrada, pa so na stene izpisana v mozaični tehniki. V sredini grobnega prostora je oblikovana grobnica neznanega vojaka v počastitev vseh tam pokopanih, katerih imen ne poznamo. V skupnem grobu večno počiva 965 nemških vojakov.

Nemška kostnica pri Tolminu - največje pokopališče nemških vojakov, ki so padli v znameniti bitki čudež pri Kobaridu je del Poti miru od Alp do Jadrana

 Virtual reality predstavitev - zunanjost

 Virtual reality predstavitev - notranjost

Ogled notranjosti je možna samo ob dogovoru z Muzejem Tolminu.

Nas pa je pot peljala o bregu Soče naprej proti sotočju Soče in Tolminke, kjer smo se priključili na Učno pešpot ob Tolminki, ki je nastala na trasi cevovoda za napajanje ribogojnice:

UČNA PEŠPOT OB TOLMINKI nas na svoji kratki poti popelje skozi zanimivo rečno pokrajino in ribiško zgodbo in nam nudi veliko možnosti za oddih in razvedrilo.

Učna pešpot ob Tolminki vodi iz Tolmina do sotočja Tolminke in Soče. Pot se začne pod mostom čez Tolminko in se po dobrem kilometru konča ob brvi čez Tolminko, tik nad sotočjem. Ves čas poteka po desnem rečnem bregu. Z nje se vidi del starega Tolmina. V začetku pot spremlja ulica Na Rojah, ki je dobila ime po rojah, ki so včasih dovajala vodo do mlinov, ki so stali ob Tolminki. Nato pridemo do ulice Klanec, ki je res strma kot klanec. Po dobrih 400 m se hiše umaknejo na teraso nad konglomeratno steno. Pot se skozi vrbovje prebije do platoja, na katerem sta najprej ribogojnica Faronika in nato še čistilna naprava Tolmin. Ob njej se pot izteče v njen zaključek.

Reko Tolminko imamo ves čas na levi. Takoj na začetku je pogled nanjo odprt, kmalu pa ga začne skrivati gosto vrbovje. Tudi dostop do reke je težak, saj s strme brežine čofnemo kar v vodo. Tam pod Klancem, preden se hiše Tolmina umaknejo, se pogled na Tolminko spet odpre in odpre se dostop na prod in do reke. A le za kratek čas. Kmalu pogled spet skriva gosto vrbovje in dostop do reke je ponovno strm. Tik pred čistilno napravo je Tolminka še enkrat pred nami kot na dlani, nato pa se odmakne od poti in se z njo spet sreča malo pred njenim koncem.

Mi smo to pot prehodili v obratni smeri in se v Zalogu usmerili na Loče, kjer je tudi vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne:

AVSTRO-OGRSKO POKOPALIŠČE NA LOČAH pri Tolminu je bilo leta 1916 urejeno pokopališče avstro-ogrskih vojakov, ki so padli v bojih med Vodelom in Krnom. Med njimi so bili tudi italijanski in nemški vojaki, ki pa so jih Italijani in Nemci v letih 1938–39 prekopali. Tipski nagrobni spomeniki ne označujejo grobnih polj, temveč so po pokopališču razporejeni simbolično. Samo posebni kamniti spomeniki označujejo dejanska grobna polja. Na sredini pokopališča stoji spomenik v obliki piramide. Posvečen je padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarske in kraljeve vojske (KuK IR 30). Danes na pokopališču počiva čez 3000 padlih vojakov.

Po krajšem postanku in manjšem vzponu smo prispeli do okrepčevalnice v Tolminskih koritih, kjer smo s toplo malico zaključili današnje potepanje po okolici Tolmina. Preživeli smo lepo jesensko nedeljo, pestra zgodovina iz teh krajev na je obudila dogajanja v preteklosti, tisti pa, ki so se odločili, da bodo prehodili celotno traso Juliana Trail, so danes zaključili še z eno izmed etap.

Tekst: Darinka Gaberščik

Foto:Darinka Gaberščik in Danilo Cej