Odsek za varstvo narave - Galerija

Mrazišča Babnega polja

MRAZIŠČA BABNEGA POLJA

22.2.2026

V zgodnjem nedeljskem jutru nas ja avtobus odpeljal po Dolenjki, skozi Velike Lašče vse do Babnega Polja, ki je najhladnejši kraj v Sloveniji, zato mu rečejo tudi slovenska Sibirija.

Ustavili smo se pri Rihtarjevi domačiji, kjer nas je pričakala Alenka Veber Rihtarjeva, ki nam je dobrodošlico izkazala s čajem in kavo in nas v nadaljevanju popeljala po stezah Babnega Polja. Kaj kmalu se je izza gozda pokazal Snežnik s svojo snežno kapo. Pot nas je nadalje vodila po gozdnih stezicah vse do razgledišča s kočo in imenom Ušivka. Tu se nam je pogled široko razprl na Babno Polje in tudi pogled na Snežnik je bil intenzivnešji. Naredili smo krajši postanek za malico in ogled razgledov, ter se v nadaljevanju ponovno spustili na polja.

Kljub hoji po ravnih stezicah, ni bilo niti najmanj dolgočasno, saj nam je Alenka sproti razlagala zgodovino in značilnosti kraja ter značilnosti terena. Po krajšem postanku pri koči Borovka, smo pot nadaljevali nekoliko strmo navzgor proti Vražjemu vrtcu nad Babnim Poljem.

Na tem področju je med drugo svetovno vojno padlo 40 talcev pod kroglami italijanskih fašistov leta 1942, zato so tu obeležja padlim civilistom Babnega Polja in okolice. Vso pot so nas spremljali znanilci pomladi, kot so telohi, trobentice, resje…

Po ogledu obeležij in razlagi Alenke o pričevanjih vojnih pobojev, smo dosegli vrh Vražjega vrtca. Postregel je s pogledi na hrvaški kraj Prezid, Babno Polje in seveda na Snežnik. Po počitku smo se spustili najprej v Prezid in pot nadaljevali mimo ostankov rimskega zapornega obzidja na naše izhodišče - Babno Polje.

Na Rihtarjevi domačiji smo popili čaj, si nakupili med domačih pridelovalcev in se »vkrcali« na avtobus, ki nas je popeljal na Bloke v gostišče Pri Dominu na dobro domačo, bloško malico – kavlo s krompirjem in klobaso.

Kot vedno, je čas prehitro minil in v dobri uri in pol smo bili doma.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Babno_Polje:

»Vražji vrtec je bil v starih časih zelo skrivnosten kraj. Na vrhu naj bi ležali ostanki prazgodovinskega mesta z zakopanim zakladom. Odkopati se ga ja dalo le ponoči, toda takrat so na griču hudiči, ki plešejo svoj vražji ples. Pogosto so se jim pridružile čarovnice, saj so grič uporabljale za oddih na poti med notranjsko Slivnico in hrvaškim Klekom. Tako se ni našel noben junak, ki bi šel pod takimi pogoji izkopavat pozabljeni zaklad. Ker se grič zarašča, ga bo vse težje najti. Grič je priljubljen za lepe nedeljske pohode.«