Vodniški odsek - Galerija

OROŽNOVA KOČA NA PLANINI ZA LISCEM

23.9.2026

Z osebnimi avtomobili smo se preko Soriške planine zapeljali proti vasi Ravne. In, ker so nekateri glede na lepo vreme pri sebi že planirali, da se bodo podali še na Črno prst in Lisec, smo prevozili še nekaj kilometrov naprej in parkirali manj kot uro daleč od Orožnove koče.

Pot do koče je bila kratka - skoraj prekratka in nenaporna. Premagali smo jo v manj kot uri hoje. Pri koči so se nekateri na hitro odločili, da se povzpnejo še na Črno prst in Lisec (Lisc), kar jim je vzelo pet ur hoje. Drugi, ki pa te ture, glede na program, nismo pričakovali in planirali, smo pač pet ur pohajali okoli koče in občudovali bližnje vrhove vse tja do Triglava in njemu sosednje vrhove. Še dobro, da nam je družbo delal oskrbnik koče Franci Beguš, ki je znal povedati veliko zanimivega iz sveta pohodništva, gorništva in oskrbi gorskih koč. Tako je čas hitreje minil.

Črna prst je dobila ime po črni prsti. Opaziti jo je na pobočju proti vrhu gore. Črna prst ima pestro floro predvsem na njenih južnih pobočjih.

Po petih urah se je skupina, ki se je odpravila na vrh Črne prsti in Lisca le vrnila utrujena, vendar zadovoljna, da so uspeli realizirati svojo tiho željo. Franci je postregel še z odličnim domačim skutinim zavitkom in pijačo.

Po okrepčilu smo se vrnili do svojih avtomobilov. Ker je bilo potrebno veliko pozornosti na poti, ki vodi strmo navzdol, smo porabili prav toliko časa, kot za vzpon.

Proti domu smo izbrali pot skozi Bled, kjer še vedno vlada turistično vzdušje in se z različnimi vtisi vrnili domov.

https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/franci-begus-oskrbnik-oroznove-koce-2083405/

»Franci Beguš je že vrsto let oskrbnik Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo. Gre za prvo kočo slovenskega planinskega društva, zgrajeno leta 1894, ki so jo med drugo svetovno vojno požgali in kasneje na njenih temeljih zgradili novo. Nekdanji plezalec in obrtnik kovinarske stroke svoje goste najraje razvaja z različnimi enolončnicami in odličnim skutnim zavitkom z marelicami ter s koncerti klasične glasbe. Ti so po besedah pohodnikov v zelenem raju bohinjskega pogorja, kjer še vedno kraljujeta mir in tišina in so edinstveni na svetu.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej