PD Pošte in Telekoma Ljubljana
TRDINOV VRH
3.10.2026
Prehude poletne vročine so se poslovile in pohajanje po hribih je veliko prijetneje.
Na prelepo zgodnje jesensko soboto smo se s člani planinske skupine Novo mesto podali na Trdinov vrh. Pohod smo pričeli v vasi Gabrje.
Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib in je najvišji vrh pogorja Gorjancev. Po vrhu poteka meddržavna meja med Slovenijo in Hrvaško. Prvotno je bil vrh poimenovan Vrh svete Jere. Leta 1922 pa so Slovenci vrh poimenovali po slovenskem pisatelju Janezu Trdini, ki je umrl v Novem mestu. Po poti sta nas popeljala Anica in Jože, člana planinske skupine Novo mesto.
Razmeroma strma pot nas je vseskozi vodila skozi gozd, mimo krvavega kamna, vse do Miklavža na Gorjancih. Od tu se nam je odprl lep razgled na Trdinov vrh, na dolino pa je razgled oviral gozd. Pri domu, ki se nahaja le nekaj metrov pod cerkvijo sv. Miklavža, smo naredili daljši postanek za ogled zunanjosti cerkve. Pot do vrha smo nadaljevali skozi gozd in malo naprej še skozi pragozd, ki je zavarovan z odlokom kot naravni rezervat.
Po nadaljnji uri hoje so se pred nami pojavili prvi objekti, ki so postavljeni na Trdinovem vrhu. To so: telekomunikacijski stolp in cerkev sv. Jere na slovenski strani, na hrvaški pa cerkev sv. Elije, manjši razgledni stolp in manjša vojašnica, v kateri je slovenska vojska. Iz najvišje točke, kjer si lahko postrežemo z žigom, se odprejo lepi razgledi na dolino in v lepem vremenu vse do Julijski in Kamniško Savinjskih Alp.
Po počitku, smo pot krožno nadaljevali in se skozi gozd podali vse do planinskega doma na Gospodični. Privoščili smo si malico, počitek in nepogrešljivo sladico vseh planinskih koč – štrudelj.
Od koče nas je vodilo le nekaj metrov do izvira Gospodična. Ta se nahaja neposredno pod planinskim domom. Legenda pravi, da se je grajska gospa iz bližnjega gradu umila in napila te vode in postala čudežno mlada in lepa. Zato naj bi bile ženske ki pijejo vodo iz izvira Gospodična večno mlade.
Spustili smo še na naše izhodišče in vrnili domov.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_gr:
Ena od legend pravi, da krvavi kamen označuje mesto, kjer so pri določanju meje živa zakopali nedolžnega fanta in dekle, njun grob pa zaznamovali s kamnom, ki je dobil ime Krvavi kamen.
Po drugi legendi iz Cerovega Loga naj bi pri določanju meje med Kranjsko in Žumberkom nekemu dekletu odrezali prst, da se ne bi pozabilo kje poteka meja, njena kri pa naj bi kamen obarvala rdeče. To dekle naj bi bila vila, njena kri pa naj bi kamen za več stoletij obarvala rdeče.
Po tretji legendi, naj bi bil pri kamnu zakopan zaklad, ki je na kresni večer gorel z velikim plamenom. Zaklad naj bi tja zakopal neki tat, svojo skrivnost pa naj bi na smrtni postelji v ječi na ljubljanskem gradu zaupal sojetniku. Ta se je po prestani kazni odpravil na Gorjance in izkopal zaklad. Naropano bogastvo pa naj bi mu prineslo nesrečo.
Janez Trdina pa je zapisal, da naj bi se med Kranjci in Hrvati, potem ko se niso mogli zediniti o poteku meje, vnel divji prepir, ki je prerasel v poboj. O dogodku naj bi pričala letnica, vklesana v kamen.
Zapisala: Ivica Vidmar
Foto: Danilo Cej