PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Martinovanje na Bizeljskem, 14. november 2010

MARTINOVANJE na Bizeljskem Nedelja,14. novembra 2010

Martinov pohod z našimi planinskimi prijatelji iz PD Brežice je postalo tradicionalno. Na letošnjem, že 28. jesenskem srečanju, smo se pripeljali do Gradu Podsreda, kjer so nas pričakali Brežičani. Grad se košati na severnem pobočju Orlice nedaleč od  trga Podsreda, upravnega središča Kozjanskega regionalnega parka, ki obsega 200 kvadratnih km subalpskega in z gozdom poraslega območja, od Bohorja, Orlice, ravnine ob Sotli, vinorodno območje gričevij okoli Bučke, vse do Bizeljskega. Tokrat je Martinov pohod potekal malo drugače kot pretekla leta, ko smo hodili po gričkih in vzpetinah skrbno nasajenih s  žlahtno vinsko trto. V prijetni hoji pretežno po gozdnih poteh od Podsredškega gradu do Svetih gor nad Bistrico, smo spoznavali delček tega parka in njegovega naravnega bogastva. Najprej pa smo si skupaj ogledali dobro ohranjeno grajsko poslopje ter notranje prostore. Sprehodili smo se skozi grajske sobane in zgodovino menjajočih grajskih gospodarjev  osem stoletij starega zidovja, ki je kljub prezidavam in dozidavam ohranilo skoraj neokrnjeno prvotno jedro. Grad se obnavlja pod vodstvom Kozjanskega parka. Kašče so namenjene galerijski dejavnosti, dvorana pa koncertom, razstavam in promocijam. Posebej sta nas pritegnili srednjeveška kuhinja in pod stopniščem skrita grajska ječa. V pritličnih prostorih smo si ogledali razstavo steklarskih izdelkov iz bogate glažutarske tradicije, ki se je na Kozjanskem razvila predvsem tam, kjer so gozdovi ponujali zadostne količine lesa.

Da smo lažje krenili na pot proti Svetim goram, smo se v grajski veži podkrepili s kavico, čajem, pecivom ter drugimi dobrotami, ki so jih pripravili naši gostitelji. Z dvorišča in obzidja gradu so se nudili čudoviti pogledi po slikoviti obsotelski mehki pokrajini, daleč v hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore in Boča, vse do Pohorja.

Dolga kolona je nato krenila na pohod, pod vodstvom Iva Trošta, direktorja zavoda Kozjanski park, ki se je izkazal kot izvrsten poznavalec in zanimiv pripovedovalec. Imeli smo pravo  učno uro spoznavanja gozda, njegovega rastja in gozdnih živali ter  njunega sožitja. V besedi in tudi nazorno ob posameznih čudovitih primerkih žlahtnih drevesnih vrst, nam je  skušal približati pomen tega naravnega bogastva, njegovega ohranjanja, tako gozda, celotne narave kot tudi kulturne dediščine, še posebej značilne kozjanske domačije. Obogateni za nova znanja smo prispeli do vznožja Svetih gor, ki je bil tudi cilj tokratnega pohoda. Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkva, ki je že od leta 1265 stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov. Po strmem pobočju nas do svetišč pripelje pot, ob kateri so lesene skulpture križevega pota, delo kiparja Staneta Jarma.

Hojo smo tu zaključili, saj nas je v Gostišču Kocjan v Stari vasi že čakala bogata Martinova pojedina. Dan smo nadaljevali v veselem planinskem druženju. Vmes pa nas je tudi tokrat nasmejala dramska skupina, s krstom mošta v vino. Planinski vinogradniki so tudi letos dali v oceno svoj pridelek.

Spet smo preživeli en čudovit pohodniški dan, ob spoznavanju naravne in kulturno etnografske dediščine, v prijetni hoji na sončen dan. Poslovili smo se s hvaležnostjo gostiteljem, ki so nam pripravili tako pester in bogat dan.

Besedilo: Irena Mlakar

Foto: Irena Mlakar in Stane Tomšič