Vodniški odsek - Galerija

V nedeljo, 28. novembra 2010, smo se planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravili spoznavat še ne prehojeni del Savinjske planinske poti, ki se razteza po hribovitem in gričevnatem obrobju severovzhodne Savinjske doline.

Vreme se je sicer nekaj kujalo, sneg je že pobelil našo deželico in tako je bil to naš prvi snežni pohod. Z avtobusom smo se po štajerski avtocesti zapeljali do Vranskega, kjer se nam je pridružil vodnik Boštjan Semprimožnik, ki je doma iz teh krajev in jih zato zelo dobro pozna. Po krajšem postanku smo se odpeljali proti kraju z imenom Lopata, kjer smo začeli z našim pohodom. Najprej smo se povzpeli do Planinskega doma na Gori (569 m), po domače Šentjungert, ki ga upravlja PD Galicija. Na hribu stoji stara božjepotna cerkev svete Kunigunde, zavetnice otrok in nosečnic. Mežnarija poleg nje pa je obnovljena in spremenjena v planinski dom. Kljub slabi vidljivosti  smo vseeno spoznali nekaj okoliških hribov.  Malo smo se okrepčali in nadaljevali pot po snegu in tudi malo po asfaltu do vasi Pepelno, kjer nas je čakal avtobus, ki nam je prihranil nekaj kilometrov hoje po asfaltu. Odpeljali smo se do Velike Pirešice in nadaljevali pot peš čez polja, mimo kapelice in grobnice smo prišli na južni del krajinskega parka Ponikvanski kras, kjer stoji cerkev svete Jedrti (363 m), ki je dobila ime po opatinji  sv. Jedrti Nivelski. Na vzhodni strani cerkve je grobnica avstrijskega ministrskega predsednika von Becka.

Potem smo krenili navzdol proti vasi Pogorišče. Ob južnem delu jase smo prišli na območje naravnega spomenika Jame Pekel z dolino Peklenščice. Po gozdni učni poti smo se spustili do vhoda v jamo. Sneg je začel počasi naletavati in narava se je še bolj zavila v bel plašč. Kraška jama je stara tri milijone let. Potok Ponikvica je počasi pronical skozi apnenčasta tla in ustvaril čarobno jamo. Skozi jamo teče Peklenščica, ki vodi do največje znamenitosti, štirimetrskega podzemnega slapa. Vseskozi nas je spremljal šum vode, izjema je le Tihi rov. Po strmih stopnicah smo prispeli v gornji suhi del jame, ki jo krasijo raznolike kapniške oblike (špageti, kapniške orgle, naravni most, združen iz dveh sigastih grebenov). Ker voda prinaša s seboj različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve. V jami živijo številne živalske in rastlinske vrste (hrošči, pajki, netopirji, raki, lišaji, mahovi, alge).

Po ogledu prekrasnega dela narave smo se prijetno utrujeni odpeljali na Vransko, kjer smo se po dobrem kosilu poslovili od našega vodnika Boštjana z obljubo, da prihodnje leto skupaj prehodimo še kakšen del Savinjske planinske poti. Po zasneženi cesti smo se odpeljali proti domu in snežinke so nas spremljale celo pot. Preživeli smo prečudovit snežni dan in spoznali nov delček naše dežele.

Besedilo: Bojana Kmetič

Fotografije: Stane Tomšič