Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

            IZVIR TIMAVA - MITREJ - GRMADA - SESLJAN - DEVIN

Četrtek, 10. februarja 2011

Jutro je bilo megleno, ko smo se z avtobusom, napolnjenim do zadnjega sedeža, odpeljali iz Ljubljane. Vodnik Boris je med vožnjo na kratko predstavil Tržaški Kras, kjer bo tokrat potekal izlet Seniorskega odseka PD Pošte in Telekoma Ljubljana.

Mesto Trst se omenja že od časa Rimljanov, pred začetkom našega štetja. Vedno je bilo pomembno trgovsko središče, saj leži na stičišču prometnic med Balkanom in Italijo. Pod vladavino Habsburžanov je Trst dosegel vrhunec svojega razvoja, ki ga je pospešila dograditev železnice Dunaj-Trst.

Ob koncu 19. stoletja so se v Trstu prepletale slovenska, italijanska in nemška kultura, marsikateri literarni ustvarjalec je tu našel svoj navdih (Ivan Tavčar, Ivan Cankar, Dragotin Kette, Igo Gruden, Italo Svevo, Rainer Maria Rilke, James Joyce...).

Na začetku 20. stoletja je imel Trst 56.000 slovenskih prebivalcev, Ljubljana je takrat štela 52.000 prebivalcev, skupaj z nemško govorečimi. Torej je bil Trst leta 2010 največje slovensko mesto! Obdobje I. in II. svetovne vojne je bilo težko za življenje Slovencev, saj se je vseskozi krepilo prizadevanje za povečanje italijanskega vpliva na tem področju.

Po II. sv. vojni je Trst za kratek čas prešel pod Jugoslavijo, potem pa je bil, po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja STO, priključen Italiji. (Vir: Wikipedija)

V Kozini se nam je pridružil poznavalec primorskih krajev Branko Bratož - Ježek. Po prehodu meje smo zavili na avtocesto v smeri proti Benetkam, z leve nas je spremljal Tržaški zaliv, z desne Tržaški Kras. V Štivanu (italijansko: San Giovanni al Timavo) smo začeli s hojo pri enem izmed mnogih izvirov reke Timav (ali Timava) pri lepi stari cerkvici Sv. Janeza Krstnika, po kateri se kraj tudi imenuje. Reka se rodi kot Reka, ki izvira na južni strani Snežnika na Hrvaškem, ponikne v Škocjanskih jamah in potem teče 33 kilometrov pod zemljo, v Štivanu in okolici pa z vso silovitostjo izbruhne na dan kot Timava.

Kar hitro smo jo mahnili navkreber mimo nove cerkve Sv. Janeza Krstnika po lepi, še pomladno rjavi kraški pokrajini in prečudovitim razgledom na modro, v soncu lesketajoče se morje. Ustavili smo se v jami z ostanki svetišča boga Mitre, ki so ga odkrili leta 1976. Po ogledu smo šli naprej, visoko nad morjem in se, med razgledi na Devinski grad, povzpeli na Piciganišče, 281(Monte Cocco). Vso pot so nas spremljali ostanki utrdb iz I. sv. vojne (jarki, jame, rovi). Spustili smo se do Sesljana (Sistiana), kjer smo se podali proti Devinu (Duino) po razgledni Rilkejevi poti nad strmimi stenami, ki se prepadno spuščajo do morja. Na teh pečinah je svoj navdih našel pesnik Rainer Maria Rilke za znamenite Devinske elegije, ki jih je v slovenščino prevedel Kajetan Kovič.

Besedilo:     Slavka Lazar

Fotografije: Stane Tomšič