PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

S Pustom po Koprskem in najboljše maske, 6 marec 2011

 

S Pustom po Koprskem

 

Tradicionalni pustni pohod PD Pošte in Telekoma Ljubljana smo v nedeljo, 6. marca 2011 začeli v Bošamarinu. Hodili smo po Lovrečičevi poti na Pomjan, potem v Koštabono in do Supotskega slapa. Od tu smo se spustili v dolino reke Dragonje in do zaselka Škrline. Končali smo v restavraciji "Emonec" v Kopru, kot ciganka, indijanci, čebele, hudiči, klovni, medicinsko osebje urgence, kirurg, pujsi, Pehta... Komentarji niso potrebni....vse povedo fotografije!

Na štiriurnem sprehodu skozi naravo nam je pripovedoval zgodbe domačin, planinski vodnik Branko Bratož-Ježek. Vseh 57 izletnikov, tretjina pod maskami, je med pohodom v izredno lepem, sončnem vremenu, naredilo pustno rajanje nepozabno.


Le nekaj kilometrov stran od bleščečih hotelskih luči, v naravnem zaledju obmorskih mest, se razprostira povsem samosvoja pokrajina, dežela oljke in trte, ki ji pravimo Slovenska Istra. Najtoplejši del Slovenije s submediteranskim podnebjem je idealno okolje za uspevanje tipičnih sredozemskih kultur. Pretežni del Slovenske Istre sestavlja flišno Šavrinsko gričevje, ki se postopno vzpenja od morja proti notranjosti. Reke Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja so gričevje prepredle z dolinami, ob morju pa ustvarile zelo rodovitne ravnice. Rodovitnost tal, sredozemsko podnebje in bližina morja so že v preteklosti usmerjali tukajšnje življenje. Ljudje so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom, živinorejo in obrtjo, ob morju pa s solinarstvom in ribolovom.

Šavrinsko gričevje se že po površinski oblikovanosti razlikuje od sosednjega kraškega sveta. Izrazita je zlasti severovzhodna meja, ki se strmo dviguje v kraško planoto. Podolgovate hrbte Šavrinskega gričevja razmejujejo številne doline in grape, ki so jih izoblikovali vodotoki. Večji del gričev je visokih 250 do 350 m, najvišji pa dosegajo nadmorsko višino od 400 do 500 m. Območje se deli na dva podokoliša: priobalni pas, kjer si vinogradi podajajo roko z morjem in gričevnato Šavrinsko gričevje.


Pomjan je gručasta vas sredi Šavrinskega gričevja, ki se razprostira na skrajnem jugozahodu Slovenije. Na visokem slemenu, v katerega se zajedajo številni potoki in grape, se stiskajo kamnite hiše, ki skupaj kljubujejo ostri burji. Prepišna vas, ki med drugim premore dve cerkvi, slovi kot imenitno razgledišče, od koder lahko poleg Tržaškega zaliva, Kopra in bližnjih naselij vidimo tudi Slavnik, Nanos in Julijce.

Steza nas slabo uro po odhodu iz Pomjana pripelje do Koštabone. Po obveznem ogledu slikovite vasi s tremi cerkvami, ki leži na ozkem pomolu nad Dragonjo, se vrnemo do prvih hiš. Pred njimi krene navzdol vijugava makadamska cesta, ob kateri se vrstijo nasadi oljk, vinogradi in grmiči ruja. Ko pridemo do potoka Supota, ki se spokojno razliva čez pot, smo že v dolini - in skoraj na cilju. Gremo le še do glavne ceste in zavijemo proti zaselku Škrline. (povzeto iz različnih internetnih strani)


Restavracijo »Emonec« v Kopru smo zapustili po 18. uri, po razglasitvi petih  najboljših pustnih mask. Tekmovanje se je začelo že ob 14. uri, istočasno s kosilom in plesom. Pa naj kdo reče, da življenje med nami ni lepo! 

                                                             

Tekst: Milan Gugleta

Foto:  Irena Mlakar in Milan Gugleta