PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Med Porabske Slovence z umetnostnim zgodovinarjem, 27. marec 2011

Porabski Slovenci = Veliko Srce!
Izlet med gostoljubne in dobre ljudi, ki so nam naredili lep dan in še lepši večer! Hvala ga. Marijani Sukič, hvala vsem članom in članicam KUD Budinci, hvala vodniku po "POUTI PO DOLAJ, PA BREGAJ". O ostalem pa vodnica Irena Fekonja v spodnjem prispevku.
PS: Pa posebej hvala dr. Ferdu Šerbelju, ker pozna tako zanimive ljudi in svoja znanstva deli tudi s člani in članicami društva. 
MED PORABSKE SLOVENCE Z UMETNOSTNIM ZGODOVINARJEM

Lani v začetku oktobra smo se z »našim Ferdotom« sprehodili od prelaza Črnivec do Kranjske rebri in z avtobusom nadaljevali kulturno‑zgodovinsko pot do Gornjega Gradu, Radmirja, Braslovč ter jo zaključili z začetki Celjskih grofov na gradu Žovnek. Že takrat smo se dogovorili, da bo naš naslednji izlet 27. marca 2011 v Slovensko Porabje.

V zgodnjih jutranjih urah (premaknili smo ure na poletni čas), smo se mimo Celja in Maribora odpeljali do Gornje Radgone in nadaljevali v Mursko Soboto. Med vožnjo nas je dr. Ferdo Šerbelj seznanil z zanimivostmi gradov in cerkva ob poti, opazovali smo naravo, ki se je prebujala v pomlad. Za nami je ostajala ravnina s sveže preoranimi polji in že smo prispeli v Krajinski park Goričko z rahlo valovitimi griči. Od odcepa za mejni prehod Martinje nas z obeh strani spremlja čudovit mešan gozd, kjer dobro uspevajo gobe. Skoraj neopazno se iz Slovenije zapeljemo na Madžarsko. Še vedno gozd, tu in tam kakšna skromna hiška. Vremenska napoved za ta dan je hladnejša. Tudi moji osebni občutki postajajo že ob pogledu na samo naselje in skromnost vse hladnejši. Prispemo v Gornji Senik. Spomin mi uhaja skoraj 50 let nazaj v zgodnjo mladost, ko sem še kot najstnica prvič obiskala Goričko. Tu se je čas ustavil. Vse mi je postalo bolj jasno ob poslušanju zgodovinskih dejstev. Do konca leta 1960 Porabski Slovenci niso imeli mejnega prehoda. Najbližji je bil oddaljen 100 km.

Pred Küharjevo spominsko hišo nas počaka Slovenka, domačinka, Marijana Sukič. Porabski Slovenci so nas veseli, ponosni so vsakega obiska iz matične domovine. V stavbi bivšega župnišča, kjer je 50 let deloval župnik Janoš Kühar, si ogledamo cerkveno-zgodovinske dokumente in predmete iz porabskih župnišč. Ogledamo si še cerkev in izvemo, da je danes v edini slovenski šoli v Gornjem Seniku ravnatelj Madžar, ki ne zna slovensko.

Pot nadaljujemo z avtobusom proti griču nad Modinci. Opazimo neokrnjeno naravo ob reki Rabi, ki jo nekajkrat prečkamo. S svojimi okljuki in mokrišči je Raba pravi naravni habitat rastlinstva in živalstva. Prispemo na vrh griča, kjer stoji ogromen križ v spomin na bitko s Turki, 1. avgusta 1664 pri Monoštru. Grič je strateška točka s pogledom na celotno frontno linijo, od koder je poveljeval general Raimondo Monte Cuccoli. Kljub veliki vojaški turški premoči, 90 do 120 tisoč vojakov, proti krščanskim četam, se po čudežu Turki umaknejo. Med samo bitko se odtrga oblak. V obupnem nalivu in nenadoma narasli Rabi obstane turška konjenica dobesedno vkopana v blato, veliko jih utone. Turki so se prisiljeni umakniti in opustiti misel na osvajanje Dunaja. Rahel dež in hlad nas spremljata ob poslušanju. Vrnemo se v topel avtobus in se zapeljemo na ogled tretje največje baročne cerkve na Madžarskem. V Slovenskem kulturnem centru v Monoštru nas v restavraciji Lipa že čakajo z vročo juho in okusnim kosilom. Ogledamo si še kratek film »Porabje nekoč in danes«.

V vasi Štefanovci je zanimiv Muzej železne zavese, ki je padla šele leta 1989. Vanj so iz različnih madžarskih obmejnih stražnic pripeljali predmete: žične ograje, čolne, motorje, orožje, poljsko kuhinjo, konjsko in pasjo premo, pisarniški material, oblačila, obutev, vse za varovanje meje. Človek pa se je vedno nekako znašel tudi v najtežjih časih.

V najmanjšo slovensko vas v Porabju, v Andovce pa nas zapelje Žido Vendel, pobudnik ureditve 12 km dolge obmejne krožne pešpoti »Pout po dolaj pa bregaj«. V avgustu mesecu vsako leto, zdaj že tradicionalno, prehodijo to pot. Pred nami je to popoldne samo delček te poti, ki jo pričnemo v Andovcih, ob Malem Triglavu. Gre za skalo iz doline Vrata, ki jo je daroval Triglavski narodni park. V podstavku Malega Triglava je vgrajenih sedem kamnov iz vseh sedmih slovenskih vasi Porabja. S postavitvijo 25. avgusta 2007, so obeležili simbol slovenstva na tem severovzhodnem delu naše domovine.
Pot zaključimo v Budincih. Pred Gasilskim domom nas pričakajo domačini s harmoniko, petjem in pecivom. V vasi Budinci je okrog 100 vaščanov, od tega jih kar 55 sodeluje v kulturno umetniškem društvu. Pripravijo nam kratko igro »Budinčani se vičijo plejsati«. Nasmejemo se do solz, popolnoma se sprostimo in ko nas po končani predstavi postrežejo še s toplo hrano, pijačo in pecivom, se počutimo kot na kakšni vaški ohceti.

Navežemo nove stike. Z muziko nas pospremijo na avtobus, slovo je težko. Že pozno zvečer zapustimo najsevernejšo slovensko vas in obljubimo, da se bomo z veseljem vrnili.

Besedilo:     Irena Fekonja

Fotografije: Stane Tomšič