Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

SEČOVELJSKE SOLINE

Četrtek, 7. aprila 2011

Naredilo se je prav lepo pomladno jutro in planinci seniorji PD Pošte in Telekoma Ljubljana odhajamo v Slovensko Primorje, v Sečoveljske soline. Posedemo po avtobusu in se zapeljemo proti našemu izhodišču. Mimo nas bežijo s soncem obsijani kraji in hribi, ki počasi zelenijo, marsikaterega izmed njih smo že osvojili. Ko se zapeljemo skozi predor Kastelec, nas na drugi strani pričaka cvetoča Primorska. Po obalni cesti nadaljujemo pot do vstopa v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer nas čaka vodnik Aldo.

Pot pričnemo po trasi nekdanje železniške proge med Trstom in Porečem, ki je obratovala med letoma 1902 in 1935. Proga se je ob dograditvi uradno imenovala Poreška proga. Po njej so prevažali predvsem kmetijske pridelke, ki so se prodajali na tržaški tržnici. Poleg tega je služila za prevoz rib, soli in drugih izdelkov. Proga je krajem ob njej prinesla občuten napredek. Po priključitvi Istre Italiji so jo uradno preimenovali v »La Parenzano« po italijanskem imenu za Poreč - Parenzo.

Odpravimo se v najstarejši del solin imenovan Fontanigge, kjer je solinarstvo zamrlo, ostali so samo kvadratni solinarski bazeni in ob njih razpadajoče solinarske hiše. Danes je ta del solin spremenjen v največje mokrišče pri nas, od leta 1993 edino mokrišče zavarovano v okviru Unescove Ramsarske konvencije. Na njem čez vse leto poteka visoka »turistična« sezona ptic, ki tu domujejo ali so samo v »tranzitu« na poti na jug. Mimo mejnega prehoda Dragonja nadaljujemo pot do vstopa v krajinski park Sečoveljske soline. Tu imamo krajši počitek nato pa pot nadaljujemo do Muzeja solinarstva. Od 150 propadajočih solinarskih hišic sta dve obnovljeni. Tu moramo kar nekaj časa počakati, da pride gospod Uroš iz Pomorskega muzeja Piran, ki nam razloži več kot tisočletno življenje in delo solinarjev.

Po ogledu obeh hišk se odpravimo nazaj do ceste, kjer počakamo na avtobus, ki nas zapelje nazaj do vhoda v krajinski park. V tem delu imenovanem Lera se sol prideluje še danes. Mimo solinarskih polj pridemo do upravnih zgradb parka, ena od jih je prav prijetno gostišče kuharja Damjana, ki nam vsako soboto na TV predstavlja kuharske mojstrovine. Gospodinje smo se strinjale, da je upravičil svoj sloves saj nam je postregel z zares dobrim kosilom s pridihom primorske kuhinje. Sladica pa je bila nekaj posebnega. Hvala kuharju Damjanu, še se bomo vrnili.

Počasi se vračamo proti avtobusu, z njim pa proti domu. Lepo smo preživeli »slan« dan, od koder je Martin Krpan na trpežni kobilici tovoril sol v »neslane« dežele.

Mali traven 2011                                                                                        

Besedilo:     Slavka Lazar

Fotografije: Marija Hure, Janez Platiše, Stane Tomšič