PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

MRZLI VRH, 17.04.2011

Zatolmin, izhodišče nedeljskega izleta nas je pričakal s toplim soncem. Že takoj na začetku poti smo se strmo vzpeli skozi vas in jo po južnem pobočju Vodil vrha mahnili skozi pašnike proti Mrzlemi vrhu. Pot se je zlagoma dvigala skozi redek gozd, v podrasti pa so se prebujale spomladanske cvetice. Tik preden smo se dvignili iz gozdne meje smo prečkali Pot miru, ki povezuje na tem območju ostake iz I. svetovne vojne. Mi pa smo nadaljevali direktno ob ostankih jarkov proti vrhu. Le ta nas je nagradil s prelepimi razgledi in kaj hitro smo pozabili na zadnji del vzpona, ki je malo bolj zoprn, saj je precej strm. Pogledi so nam segli do Svete gore na jugu, na zahodu se je bohotilo Kaninsko pogorje in Kobariški stol, za njim so se kazale v vsej lepoti Rezijanske gore. Proti severu pa smo imeli pregrado Krnske verige in mogočni Rdeči rob se pred nami bohotil kot na dlani. Greben Tolminskih gora se je nadaljeval proti Voglu in Rodici. Kar obsedeli smo na vrhu in vsak zase razmišljal kako krvavo zgodovino imajo te prelepe gore. Kljub temu pa smo morali nadaljevati pot, pred nami je bil še sestop preko Tolminskih planin, mimo Javorce v Polog. Ob sestopu z vrha smo si ogledali še Madžarsko kapelico, ki je v enem izmed rovov, potem pa smo se počasi spustili do planine Prtovč in nadaljevali mimo ostalih treh planin naprej proti Javorci. Vse planine so poleti zelo živahne, kjer se pase živina iz doline. Sadno drevje se je bohotilo s cvetočimi vejami, narava se je prebujala s spomladanskim cvetjem, iz doline pa je vlekel topel veter in prav prijetno je bilo pohajkovati od planine do planine. Kar hitro smo se znašli na travnikih v Javorci. Ker v tem letnem času cerkvica še ni odprta za turiste, smo si vse skupaj lahko ogledali le od zunaj. S tem pa se zaključilo naše potepanje. Preostala nam je le še vožnja do Zatolmina, kjer smo ob kavi obudili spomin, kje vse smo se v tem lepem dnevu potepali in kaj vse smo na poti videli. Kljub utrujenosti so obrazi kazali zadovoljstvo in si na tihem zaželeli, da bi bilo še veliko lepih izletov. Tudi meni je lepo, ko vidim, da so na koncu udeleženci zadovoljni, predvsem pa vsi srečno in veseli prispemo v dolino. 

Tekst in fotografije: Darinka Gaberščik