PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

KUK, MRZOVEC, 25.04.2011

25.4.2011 je imela naša skupina izlet na Kuk in Mrzovec. Ker vreme ni kazalo za visokogorje, sem se odločila, da se pridružim tatu, ki je bil tudi vodnik tega izleta.
Iz Trnovega zavijemo proti Rijavcem, kjer nam domačini postrežejo s svežo kavo in tako (kar brez nahrbtnikov) skozi vas, mimo travnatih površin zavijemo v gozd, kjer šumijo naše besede, kot da bi tekla reka.Toliko si imamo povedati o Veliki noči, njej pripadajoči hrani, peki, kuhanju, do nabiranja zelišč, da se niti ne zavemo, kdaj smo pod skalnatim vrhom. Od tu še en močan vzpon in smo na vrhu Kuka, ki je čudovita razgledna točka po Trnovskem gozdu in okolici. Kot vedno, tata se potrudi naredimo krožno pot. Še prekmalu smo pri naših vozilih pot nadaljujemo proti našemu drugemu vrhu - Mrzovcu.
Ko se makadamska pot odcepi, se Simon odloči, da bo naš spremljevalec v rešilnem vozilu - no nekakšna dežurna reševalna ekipa (naj takoj povem, da je pri takih izkušenih planincih nismo rabili). Ostali smo se zložno vzpenali po makadamski poti in spet si lahko poslušal tisto sladko žuborenje potoka, ki je prihajalo iz naših srv v naša usta. Pot smo z lahkoto premagovali in končni cilj dosegli vsi. Nekateri so se vzpeli še na vrh piramide, ker so upali naboljše razglede, vendar nas je obdalaj le Trnovski gozd. Ker nas je že dajala opoldanska lakota in žeja, so si nekateri postregli z malico na kamnu, na kateremu je bilo označeno, da je iz časa Marije Terezije, ostali pa smo se predali soncu in lepemu vzdušju in vremenu. Pot v dolino se nam je daljšala, pa vendar, moški skupaj (kar pet jih je tekmovalo) in me zadaj, smo le prišli do naših vozil in potoček je ponovno šumel. šumel...
Ko smo prišli do avta in sem se želela s kolesom odpeljati v dolino, ugotovim, da je prednje kolo prazno.Takoj mi priskočijo na pomoč, da se ob poti ustavimo pri prijatelju, ki mi bo posodil pumpo. Imeli smo vztok za še en postanek, saj se nam ni mudilo v dolino. Dež nam je prekrižel načrte in smo si le ogledali nagačene živali, ki se skrivajo v njegovi kamri.
Dež ispod Svete gore se je spremenil v točo, moje kolo in jaz pa smo se na varnem pripeljali v dolino z avtom.

Tekst in fotografije: Ingrid Peršolja