PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Savinjska planinska pot:Sv. Jošt - Tolsti vrh - Čreta - Brezovec- 22.maj 2011

 

Savinjska planinska pot:

Sv. Jošt - Tolsti vrh - Čreta - Brezovec


V nedeljo, 22. maja 2011 smo se članice in člani PD Pošte in Telekoma Ljubljana v lepem, jasnem jutru zbrali na avtobusni postaji, na običajnem mestu. Odpravili smo se v gore severovzhodne Slovenije, točneje na Dobroveljsko planoto.

Planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp je lepo dostopna z Vranskega, do koder smo se pripeljali z našim avtobusom. Tam se nam je pridružil domačin Boštjan Semprimožnik, vodnik PZS, ki je bil vodja današnjega izleta.

Naš pravi začetek poti je bil pravzaprav nekoliko višje, v vasi Vologa. Že od tu je bil lepo viden Sv. Jošt - cerkvica visoko nad nami. Pot nas je vodila med prelepo cvetočimi travniki do prelaza Lipa. S prelaza smo med drevjem lahko opazovali delček Kamniško-Savinjskih Alp: Ojstrico ter Veliki Vrh in Veliko Zelenico. Prelaz Lipa je pod vznožjem Šentjoškega vrha, pod katerim se nahaja cerkvica Sv. Jošta  in manjša cerkvica, ki terja kar bister spomin, da si človek zapomni njeno ime - to je cerkvica Sv. Gervazija in Protazija.

Povzpeli smo se na Tolsti Vrh, ki je najvišja točka Dobroveljske planote in se od tu spustili - mimo cerkvice sv. Katarine, pri kateri stoji spomenik prvi frontalni bitki Štajerskega bataljona leta 1941- do Planinskega doma I. Štajerskega bataljona na Čreti. Malo nad kočo smo si ogledali ličen leseni spomenik neznanemu kurirju.


Dom I. Štajerskega bataljona, ki je v lasti PD Vransko, nas je pričakal s prijaznima opozoriloma gorske straže: »Če s planin odneseš lepo doživetje, odnesi tudi smetje!« ter »Ti me ne trgaj, s sabo ne jemlji, pusti me, pusti, v materi Zemlji«. Za večino članov našega društva taka opozorila niso potrebna, vedno pa se še najde kdo, za katerega je dobro, da jih prebere in upošteva.

Ričet in jabolčni zavitek sta nam tako teknila, da smo si še kar nekaj časa oblizovali prste. Lepo sitim nam ni bil najbolj všeč vzpon do vrha nad kočo - do cerkvice Matere Božje, vendar je bil trud poplačan z lepim razgledom na mozirsko-nazarsko stran, kjer smo pred mesecem dni hodili po Martinovi poti. Kar hitro smo se spustili do Doma borcev, od koder se je večina povzela še na bližnji vrh Brezovec, nekateri pa so si skupaj s šoferjem avtobusa privoščili malo počitka.

Po dobri uri smo se zapeljali v dolino proti Letušu, se na Vranskem poslovili od prijaznega Boštjana in mu zaželeli nasvidenje na kakšnem naslednjih izletov ter odbrzeli domov proti Ljubljani.


Besedilo: Branka Rus

Foto:       Stane Tomšič