Vodniški odsek - Galerija

Peralba je tretja najvišja gora Karnijskih Alp. Dviga se nad turističnim krajem Sappada, od koder že segajo pogledi na slikovite vrhove Dolomitov. Monte Peralba je bila pred leti uvrščena v knjižico Vrhovi prijateljstva treh dežel: Slovenija, Avstrijska Koroška, Furlanija-Julijska krajina, ki smo jih večkrat obiskali na izletih društva. Lani sem jo uvrstil v letni program, vendar zaradi slabega vremena izleta nismo izvedli.
Letos smo vzpon na Monte Peralbo razpisali skupaj z našo Planinsko skupino PT Nova Gorica. In kot zakleto, vremenska napoved že spet ni kazala najbolje. Kljub temu sva se z goriškim vodnikom Ivanom Trampužem odločila, da gremo na pot in bili smo bogato nagrajeni, saj smo poleg Peralbe preplezali še sosednji Chiadenis in tako opravili veličastno celodnevno plezalno turo. Ob 4.30 uri se nas je iz Ljubljane odpeljalo 7, na izhodu avtoceste pri Tolmezzu se nam je pridružilo še 7 planincev iz Nove Gorice in skupaj smo nadaljevali vožnjo do Sappade, od koder smo se po ozki cesti povzpeli k izviru reke Piave, na nadmorski višini 1815 m. Po krajših pripravah opreme in obutve smo se po poti 132 v dobre pol ure povzpeli do Planinske koče Rifugio Calvi (2164 m), popili jutranjo kavo in se razgledali proti zamegljenemu vrhu Peralbe. Kaj kmalu smo se odpravili pod vznožje "Bele skale", nadeli čelade in plezalne pasove ter se začeli vzpenjati po prijetni zavarovani poti "Ferrata Pietro Sartor". Delno oblačno vreme nam je ustrezalo, saj bi nam bilo sicer med plezanjem precej vroče, zato nas je bilo vseh 14 kar hitro na vrhu Peralbe. Krajši postanek na vrhu za malico in fotografiranje je hitro minil. Sestopili smo po lažji "Poti papeža Janeza Pavla II." do prelaza Passo Sesis, od koder je le nekaj korakov do koče Calvi. Zgodnja dopoldanska ura in vse lepše vreme je botrovalo naši odločitvi, da na predlog vodnice Ingrid opravimo še plezalno prečenje sosednje gore Chiadenis. Ostali so se odpravili na uživaško krožno pot okoli gore do izvira reke Piave, 8 pa nas je nadaljevalo pot do prelaza Falso passo dei Cacciatori, kjer je vstop v ferrato. Izkazalo se je, da je plezanje na Chiadenis precej bolj navpično in zahtevno, kot na sosednjo Peralbo. Vendar nam je vzpon na pokončno skalno trdnjavo ponudil veliko plezalnih užitkov, vse do samega vrha, vmes pa smo opazovali polno ostankov vojaških postojank iz I. svetovne vojne.
Sestop po smeri vzpona bi bil zagotovo precej zahtevnejši, mi pa smo jo ubrali na jugozahodno stran, kjer je grebenska pot vseskozi zavarovana z jeklenico, čez gladke in mestoma mokre plošče pa so nam bile v pomoč tudi verige. Kmalu smo bili pri vojaških ostankih nad kočo Calvi, mimo katere smo se po cesti spustili na parkirišče, od tod pa 500 m naprej do izvira Piave, kjer so nas pričakali ostali. Čudovita celodnevna plezalna tura se je končala z nazdravljanjem našemu Ivanu, ki je praznoval rojstni dan. Ostala je še triurna vožnja v Ljubljano, kjer smo se razšli z željo, da bi kmalu opravili kakšno podobno turo - morda kar na sosednji masiv Monte Avanza (2489 m).
Stane Tomšič 
Za več fotografij glejte galerijo Planinske skupine Nova Gorica:  http://www.pdrustvo-ptlj.si/?tip=odsek&odsek_id=5&pod=galerije&id=172