Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Seniorski odsek PD Pošte in Telekoma Ljubljana se je pred leti odločil v celoti prehoditi izjemno zanimive KOSTELSKE PEŠPOTI, tj. TRŠKO in GRAJSKO  PEŠPOT, ter KOSTELSKO PLANINSKO PEŠPOT. Grajska kostelska pešpot je dolga približno 14 km, s startom in ciljem v vasi Žaga na Kolpi (230 m), ki jo je mogoče prehoditi v cca 4 urah. Vse navedene pešpoti, ki jih je vzorno, z izjemno slikovitimi informacijskimi tablami uredilo Turistično športno društvo Kostel, so namenjene slovenskim planincem, da bi spoznali prijazno pokrajino K o s t e l, območje, ki se ponaša z naravnimi in kulturnimi vrednotami, z značilnim narečjem, bogato glasbeno tradicijo, neokrnjeno naravo in marsičem drugim.

V minulih dveh letih so članice in člani odseka prehodili prelepe dele teh pešpoti ob reki Kolpi, večkrat so se povzpeli do delno obnovljenega, nekoč veličastnega gradu KOSTEL. Tako je za letos preostal le še del Grajske pešpoti, od zaselka KAPTOL (570 m), čez zaselek AJBELJ (618 m) in mimo vasice BRIGA (547 m) do BANJA LOKE (554 m). Na tem območju je bil naše pozornosti deležen vaški kal v Ajblju, redka ohranjena naravna znamenitost vaških skupnosti. V tem zaselku zdaj živi le še 12 prebivalcev! Prijazne domačinke pod mogočno vaško lipo in ob znameniti vaški kapelici, so nam dovolile obrati eno od vaških sliv.
Po  prehojenem kratkem in zelo lepo markiranem delu Kostelske grajske pešpoti, se je skupina odpravila še na KOČEVSKO PLANINSKO POT. Iz Banje Loke smo se odpeljali do vasi BOROVEC (676 m) in se od tu povzpeli najprej do sedla KREMPA (866 m), s katerega smo imeli zelo lepe razglede po bližnjih vrhovih nad Kolpo (po izrastkih Turna, grebenu Kobilice ter bližnjega pragozda na Krokarju) in vse tja do Snježnika, vrhov Gorskega Kotarja in našega Notranjskega Snežnika. Vzpon do sedla so zmogli vsi, na vrh Krempe (942 m) pa se jih je povzpelo 8 manj, saj je kar precej strm, prepaden in zaradi bogatega mešanega gozda, manj razgleden. Območje Krempe je najnižje slovensko rastišče prelepih narcis, o čemer nas je poučila informacijska tabla pod sedlom. Prav ta dan so rastišče pokosili vrli skrbniki in gozdarji Zavoda za gozdove iz Kočevja, za kar smo jim bili neizmerno hvaležni, saj vzpon po visokem travnatem rastju ni prav prijeten. Za to, da smo znova kar največ izvedeli o KOČEVSKEM in vseh najrazličnejših znamenitostih tega območja na jugovzhodu naše države, sta tudi letos poskrbela naša planinska prijatelja, Milena in Lojze VLAŠIČ iz PD Kočevje. Vodnica Milena in markacist Lojze, ki je dolga leta vzorno sodeloval pri markiranju vseh navedenih poti s Knafeljčevo markacijo, sta nam dan obogatila spoznavanje lepot Kostelskega območja in dela Kočevske planinske poti.

Tekst: Ruža TEKAVEC

Foto: Milan GUGLETA