Vodniški odsek - Galerija

Na sončno in toplo nedeljo sredi oktobra smo se planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana družili s člani prijateljskih skupin iz sosednje Hrvaške, s planinci iz PD HPT Ućka Rijeka in PD HPT Sljeme Zagreb ter drugih planinskih društev iz Hrvaške in Slovenije, na skupnem pohodu vzdolž reke Rječine, ki se v mestu Reka izliva v Jadransko morje. Pohod po planinsko izletniški stezi, imenovani »Šetnica uz Rjećinu« že vrsto let organizira PD HPT Ućka Rijeka. Pot poteka vzdolž skoraj 20 km dolgega toka reke Rječine, ki s svojim povirjem oskrbuje z vodo mesto Reka že od leta 1915. Tekom stoletij je s svojo vodno energijo omogočala delovanje številnih mlinov in žag, ki so predstavljali zelo pomemben vir preživetja prebivalstva širšega območja. Področje toka reke nam ponuja čudovite naravne lepote in bogato kulturno etnografsko dediščino vse od Trsata do njenega izvira. Pot se imenuje sicer »šetnica«, še zdaleč pa to ni le sprehod, saj smo za pot planinci, vajeni hoje, porabili kar nekaj ur hoda. Lepota kanjona in vrsto zanimivosti ob rečni strugi pa vabita k ponovitvi pohoda, saj je še veliko zanimivosti, ki si jih ob tej kar dolgi poti nismo uspeli podrobneje ogledati. Na pohod smo se podali s Frankopanskega trga na Trsatu, 135 m visoke vzpetine nad mestom Reka, na katerem stoji znamenita trdnjava in znana romarska cerkev Gospe Trsatske, ki je  najstarejše hrvaško svetišče Matere Božje. Prvi del poti je potekal po ozki slikoviti kanjonski soteski, ki je nastala v zahodnem delu tektonskega preloma Novi Vinodolski-Klana. Moč deroče reke so izrabljali že v davni preteklosti s postavitvijo številnih mlinov, žag in drugih naprav, ki jih je poganjala voda. Najbolj znan je bil mlin ŽAKELJ, ki ga je uničil verjetno eden od največjih požarov v zgodovini. Mlinsko predelovalno podjetje je imelo več deset zgradb, ostali so le stebri. V požaru je brez edinega vira preživetja ostalo celotno zaledje mesta, je pa bistveno vplival na razvoj prve poklicne gasilske enote v mestu. Tu so delovali številni mogočni in širom po Evropi znani  mlini. Najbolj znana in velika sta bila Matešičev mlin in mlin Binovsky. Zanimivo je tudi akumulacijsko jezero Valići, ki so ga zgradili l. 1968 za potrebe Hidroelektrarne Rijeka. Kot ostanek nekdanje dejavnosti je še danes delujoči Gašparov mlin v Martinovem selu, ki je poleg etnografskega muzeja prava turistična zanimivost. V njem se še vedno dobi sveže mleta moka. Zanimiva je legenda, da je prvi lastnik tega mlina prišel iz Dalmacije. Pred 350 leti se je priselil sem Martin Jurečič, delal je najprej na žagi, potem pa je s svojimi devetimi sinovi zgradil mlin in celotno naselje, ki je tudi dobilo ime po njegovem graditelju. Običajno se pohod konča v vasici Kukuljani, tokrat so ga podaljšali za 4 kilometre, skoraj do izvira reke Rječine, kje so vse pohodnike domačini pogostili s toplim obrokom in čajem. Prav veliko časa za druženje nam ni preostalo, čas nas je priganjal k povratku po isti poti nazaj do Kukuljan, kjer je čakal naš avtobus. Prav prijetno smo se nahodili, zaključili dan v prijetnem vzdušju in čakal nas je samo še povratek proti domu, kamor smo prispeli v poznih v večernih urah.

Irena Mlakar

Foto: Stane Tomšič