PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Po poteh okoli Marije Bistrice, 18. marec 2012

V  nedeljo, 18. marca 2012, smo se planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravili spoznavat pokrajino naše sosednje države Hrvaške. Odpravili smo se proti Hrvaškem Zagorju, kjer leži Marija Bistrica. Pot nas je peljala mimo Rogatca, kjer sta se nam pridružila planinca iz Ptuja, Jadranka in Branko, naša vodiča. Ko smo prispeli na cilj, smo si najprej ogledali mogočno cerkev in druge objekte. Marijo Bistrico letno obišče okrog 800.000 romarjev. Naselje se prvič omenja leta 1209 kot posestvo, katerega je hrvaško-madžarski kralj Andras II. vrnil županu Vratislavu, ime samo pa se omenja v 18.st., povezano z odkritjem čudežnega kipa Črne Marije. Kip se je prvotno nahajal v Marijini kapeli na Vinskem Vrhu. Ko so Turki prodrli v bližino, so ga zakopali pod glavno ladjo bistriške župne cerkve, ker so se bali oskrunitve. Leta 1684 so ponovno najdeni kip postavili na glavni oltar cerkve. Kroži več zgodb, kako so skrivali kip pred sovražniki in celo kako je ogenj uničil celo cerkev, le kip je ostal nedotaknjen. Današnjo podobo je cerkveni kompleks dobil po letu 1883, po veliki obnovi arhitekta Hermana Bollea. Zaradi svojega verskega in nacionalnega značaja, je Marija Bistrica razglašena za hrvaško narodno svetišče. Poleg čudovite cerkve - bazilike je na ogled še Kalvarija s postajami Križevega pota, ki vsaka zase predstavlja umetniško delo znanih hrvaških kiparjev. Za hribom Kalvarije se nahaja samostan Bosonogih karmeličanskih sester. Najpomembnejši dan v zgodovini Marije Bistrice, je 3. oktober 1998, ko je svetišče obiskal papež Janez Pavel II. in razglasil za blaženega pokojnega kardinala Alojzija Stepinca. V kraju se je zaradi romarskih pohodov razvil turizem in trgovina (sveče, medenjaki, lampuši, lectarija). Ko smo si ogledali vse znamenitosti kraja, smo se podali na krožno pot - sprehajalnico za dušo in telo. Začenja se na Kalvariji, naprej po gozdu, mimo vinogradov in vinskih kleti. Med potjo smo imeli razgled na Marijo Bistrico iz vseh strani. Podali smo se po stezi, ki se imenuje Steza za špancir gospod Fulir - v povezavi s filmom Kdor poje ne misli slabo. Po stezi in na počivališčih so se nahajali napisi s šaljivimi zgodbami (avtor Mirko Fulir). Tudi prijatelji naših vodičev so lepo poskrbeli za nas, ko so nas pogostili s pijačo sredi poti, tudi domačini ob poti so bili zelo gostoljubni. Na koncu smo si ogledali še Park lesenih skulptur v naravni velikosti, ki predstavljajo biblijske teme in življenje zagorskega kmeta nekoč in danes. Izdelujejo jih umetniki na vsakoletnih kolonijah. Pot smo zaključili tam, kjer smo začeli. V gostilni, poleg katere nas je čakal avtobus, smo se okrepčali z okusnim kosilom in dobro kapljico. Potem smo se odpeljali proti domu, se v Rogatcu poslovili od naših dveh vodnikov ter se jima zahvalili za prijetno vodenje in lepo preživet dan, pa da se čim prej spet skupaj kam odpravimo.
Zapisala: Bojana Kmetič
Foto: Stane Tomšič