Vodniški odsek - Galerija

Vremenska napoved za konec tedna ni bila obetavna. Kdor se je morda ustrašil tridnevnega dežja na morju, mu je lahko žal, saj je 37 udeležencev izkoristilo tri lepe dneve za planinske pohode po Kvarnerskih otokih.
V petek smo na Cresu hodili več kot 5 ur, od Osorja do Vele straže (154 m) in nazaj.
V soboto smo se z ladjo za ves dan odpravili na otok Unije. Najprej smo se iz luke odpravili na ogled strmih klifov, z ostanki vojaških utrdb. Nato smo se povzpeli na najvišji vrh Kalk (132 m) in prehodili skoraj celoten greben otoka po kamnitih ogradah in ob njih. Sicer označena pot, spada med zahtevnejše. 
Zadnji dan, v nedeljo smo se iz Velega Lošinja povzpeli do cerkvice Sv. Ivana (231 m).  

OPIS vodnice Ruže Tekavec:

Pomlad je čas, ko se že nekoliko naveličani zimskih vzponov po gorah, zelo radi odpravimo planinarit po kvarnerskih otokih Jadranskega morja. Zato udeleženci vsakoletnega potepanja po planinskih stezah in vrhovih otokov zahtevajo, da se takšen izlet vključi v program tudi za naslednje leto. Letos smo izvedli tridnevni izlet po
več otokih, od petka, 20. do nedelje, 22. aprila 2012. Kljub slabi vremenski napovedi smo planinci kmalu pozabili na vse vremenske tegobe, tisti, ki so zaradi slabih vremenskih napovedi ali drugih razlogov ostali doma pa lahko le obžalujejo svojo odločitev.
V petek se je zbralo na vseh lokacijah za vkrcanje v avtobus 37 udeležencev. Prve jutranje napitke smo si privoščili šele na trajektu iz Valbiske do Meraga, saj smo »lovili« zgodnji jutranji prevoz zaradi predvidenega izleta po jugovzhodnem predelu otoka Cresa. Brez slehernih komplikacij /tedanje stavke naših policistov/ smo prešli obe strani meje in pohiteli proti otoku Krku. Iz trajektne luke Merag nas je pot vodila do Osorja, od koder
bi imeli le nekaj več kot 15 km vožnje do zaselka Punta Križa, izhodišča za potepanje po nacionalnem parku, bogatem favne in flore, po zeleni oazi nedotaknjene narave. Žal so nam načrte za večurno potepanje po navedenem  predelu otoka Cresa onemogočila rekonstrukcijska dela na cesti, na kar so nas še pravočasno opozorili domačini v Osorju.

Namesto tega smo v sončnem, vedrem dnevu prehodili gozdnati predel območja od Osorja do VELE STRAŽE /154 m/, najvišjega razglednega vrha na tem območju. V poznih popoldanskih urah smo se odpeljali na otok Lošinj do restavracije v kampu Poljane, kjer so nam v naslednjih dneh zagotovili prehrano. Po večerji smo nadaljevali
pot do našega gostoljubnega hostla Veli Lošinj, kjer smo vsako leto prvi gostje in kjer nam ljubeznivo zagotovijo prenočevanje in zajtrk po primerni ceni.

V soboto smo se v jutranjih urah odpravili do luke v Poljani, kjer nas je sprejela posadka barke »Devin« ter nas odpeljala na otok UNIJE, v zaliv Maračol, od koder smo v različnih skupinah prehodili poti do klifov, do zaselka Unije ter ves greben /Kaštel, Sečine, Pomoč/ do najvišjega vrha KALK /132 m/. Na različne načine smo preživeli lep sončen dan, posadka Devina pa je poskrbela, da nismo bili ne lačni, ne žejni.

V nedeljo zjutraj smo se  iz Velega Lošinja povzpeli na vrh Sv. Ivana /231 m/, nakar je prvič v treh dneh začelo deževati, zato smo opustili vzpon na Grgurščak. Po spustu nazaj v Veli Lošinj smo si privoščili še ogled zaselka Rovenska, prehodili prelepo obalo okrog mesta in se po kosilu v Poljani odpeljali proti naši državi.

V Ljubljano smo se vrnili v poznih večernih urah, polni vtisov in novih spoznanj s področij, ki premorejo razne geografske, geološke posebnosti, zanimivo preteklost idr. in z željo ter načrti za prihodnje leto, ko nas bo morda
poneslo na otok  Silba.

Tekst: Ruža TEKAVEC

Foto:  Stane TOMŠIČ