PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

TRSTELJ, 643 m - Skupni izlet s PS PT Nova Gorica in PD PT Celje- 27. april 2012

V  petek, 27.aprila 2012, smo se planinci PD Pošte in Telekoma iz Ljubljane, Celja in Nove Gorice, odpravili spoznavat še nepoznani del Krasa. Iz Ljubljane smo se odpravili proti Vipavski dolini, ki leži na zahodnem delu Slovenije, na strateško zelo pomembnem prehodu iz Furlanske nižine v osrednjo Slovenijo. Dolino oklepajo od vzhoda proti severu visoke planote Nanosa, Hrušice,Trnovskega gozda, med tem, ko južno stran doline od Krasa ločujejo Vipavski griči.  Tu so ugodni pogoji za kmetijstvo, večina gričevja pokrivajo vinogradi, ki dajejo slovito vinsko kapljico. Po dolini smo se zapeljali do vasice Oševljek, kjer so se nam pridružili primorski planinci z vodnikom Leonom. Tu smo začeli vzpon na Trstelj (643m), ki je najvišji hrib na slovenskem Krasu, hkrati pa tudi najvišji vrh Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. Po zložni, ne preveč naporni hoji smo ob lepih razgledih prispeli na vrh, kjer stojijo televizijski oddajniki. Od tu pa je prekrasen razgled proti vzhodu na Trnovski gozd s Čavnom in za gričevjem med Braniško in Vipavsko dolino Nanos, v bližini pa sta malo nižja vrhova Kačnik in Lipnik, ki ju od Trstelja loči le preval Železna vrata. Od vzhoda proti jugu so na obzorju Snežnik, Vremščica in Slavnik, na jugu in proti zahodu je obširna planota Krasa, preko katere se zelo lepo vidi Tržaški zaliv s Tržičem. Proti zahodu se razprostirajo pobočja Črnih vrhov, prav v bližini pa je vrh Stol (629m), drugi najvišji vrh tega hribovja. Proti severu padajo pobočja proti Vipavski dolini, nad njo pa se dviga nizko gričevje proti Novi Gorici in južnem pobočjem Trnovskega gozda. Zaradi oblačnosti v okolici razgledi niso bili idealni, ampak nekaj pa smo vseeno videli, celo Triglav v daljavi. Na okrepčilo smo se odpravili v Stjenkovo kočo pod vrhom. Po drugi svetovni vojni so bile tu, kjer je sedaj koča, ruševine italijanskega vojaškega objekta. Planinsko društvo Nova Gorica je tedaj sklenilo, da poslopje obnovi za potrebe planincev. Že dobro leto po ustanovitvi društva so postojanko odprli in jo poimenovali po narodnem heroju Antonu Šibelji-Stjenku (1914-1945). Pri koči je bilo zelo živahno, saj so se na praznovanju Dneva upora proti okupatorju, zbrali prebivalci okoliških krajev. Po daljšem počitku smo se z novim vodnikom Ivanom, odpravili po lepo urejeni Poti miru, mimo Ambroža (ostanki romanske cerkve) in ostankov avstrijskih obrambnih jarkov (kaverne) iz prve svetovne vojne, mimo vojaškega pokopališča (61. avstrijskega pehotnega bataljona), preko Trepetišča v vas Temnico, kjer je doma naš vodnik Ivan. Tu smo si ogledali kamnite portone, cerkev sv. Andreja, pred katero stoji mogočen divji kostanj. Za šolo in vaškim kulturnim zbirališčem (tudi turistični center) so nam prijazni domačini pripravili okusno pojedino in kozarček dobrega domačega terana. Prizadevni domačini so ustvarili tudi muzej z najdenimi ostanki iz prve svetovne vojne, ki nam ga je naš vodnik z veseljem razkazal. Poslovili smo se od naših dveh primorskih vodnikov in planincev ter se jim zahvalili za prijetno vodenje in lepo preživet dan, pa da se čim prej spet kam odpravimo in odkrijemo kak nov košček naše lepe Slovenije.

Zapisala: Bojana Kmetič
Foto: Irena Mlakar