PD Pošte in Telekoma Ljubljana
V četrtek, 9. maja 2012, smo se seniorji PD Pošte in Telekoma Ljubljana in Torkarji iz PD Brežice, v Lomu na parkirnem prostoru pozdravili kot pobrateni planinski prijatelji.
V restavraciji smo se okrepčali s čajem, nato pa nadaljevali vožnjo z avtobusi po avtocesti, ki smo jo zapustili na izvozu Sežana. Med vožnjo smo si ogledovali zanimivo kraško pokrajino, lepo urejena naselja, vasi, vrtove, še posebno pa vinograde, v katerih ni betonskih stebrov. Vsi nosilci in oporniki, ki bodo nosili letno mlado trstje in grozdje so iz lesa, ki je zraslo na Krasu.
Že od daleč nas je pritegnil pogled na utrjeno naselje na pobočju griča, Štanjel, ki se dviga iz severovzhodnega roba kraške planote. Štanjel je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij. Na parkirnem prostoru nas je pričakal naš lokalni vodnik, profesor Jože Švagelj. Sedemdeset planincev iz obeh društev je prisluhnilo uvodnemu pozdravu in nagovoru profesorja, kaj vse bomo zanimivega videli na Fabianijevi pohodni poti. Priznani arhitekt Maks Fabiani, po katerem se pot imenuje, je deloval v Trstu in v severni Italiji, zlasti pa na Krasu in v Štanjelu, kjer je tudi pokopan.
Začeli smo z ogledom spomenika avstroogrskim vojakom na vojaškem pokopališču iz časa 1. svetovne vojne. Povzpeli smo se na vrh Gradišča, s katerega je razgled na celotno okolico. Po krajšem počitku na vrhu in okrepčilu smo občudovali različno cvetje, ki ga je bilo obilo, največ znanja o cvetlicah je pokazala Stanka iz skupine brežiških Torkarjev. Na gradišču je še vidno obširno obzidje iz časov turških vpadov v naše kraje.
Profesor nam je povedal, kako slabo skrbi naša država za obmejno slovensko ozemlje, še zlasti sedaj, ko ni več meje. Italijan kupi hišo in že hoče, da se z njim govori italijansko, ker sam ni pripravljen spregovoriti slovensko. Velika nevarnost se kaže v gradbeništvu s pozidavo in prodajo, saj lokalno oziroma slovensko prebivalstvo nima ekonomskih možnosti za nakup.
Prispeli smo v Štanjel, si ogledali vhod v grad, Ferrarijev vrt, beneški mostiček, cerkev Sv. Danijela, kraško hišo z vodnjakom, romansko hišo, Kobdiljski stolp ter se sprehodili po ozkih ulicah Štanjela.
Zahvalili smo se profesorju Švaglju za vodenje in izčrpen opis zgodovinskih dogodkov kraja in objektov, ki še danes kljubujejo vsem tegobam in času, ki ga živimo. Z avtobusi smo se odpeljali v Komen. V gostišču Špacapan smo zaključili naš izlet. Po okrepčilu in druženju smo se poslovili od naših brežiških prijateljev Torkarjev ter se jim zahvalili, da so v takšnem številu odzvali našemu povabilu. Njihov vodja Marjan pa nas je povabil, da v mesecu maju 2013 zopet pridemo skupaj. Pot bodo izbrali Brežiški planinci in naročili tako lepo vreme, kot smo ga imeli v Štanjelu.
Tekst: Stanko Jaki
Foto: Janez Wagner