PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
DOM JE ZAPRT !!!!!!

Kanalski vrh-Avški Kuk, četrtek, 14. junij 2012

Seniorski odsek PD Pošte in Telekoma Ljubljana je v četrtek, 14. junija 2012 organiziral izlet na primorski konec. Dolgo obdobje dežja in hladnega vremena je verjetno vplivalo na manjše število udeležencev. Zjutraj smo zapustili delno zamegljeno Ljubljano, nad Vrhniko smo že zaslutili nekaj jasnega neba, pri Postojni pa smo že vedeli, da bo dan lep in sončen. To nam je zagotovil tudi vodnik Boris (menda ima neke zveze tam zgoraj). Njegov pomočnik Jože je našo pot slikovito predstavil in razdelil zemljevide, kje bomo hodili.

Nova Gorica nas je pričakala v soncu, tu smo se srečali z vodnico Marijo in Darkom iz PD PT PS Nova Gorica, si privoščili kratek sprehod, na katerem smo takoj opazili novo pridobitev Nove Gorice Eda Center (stanovanjsko-poslovna stavba), predvsem pa nas je pritegnil lep pogled na Sveto Goro. Pot smo nadaljevali do Kanala ob Soči, kjer se nam je pridružil še Simon iz Soških elektrarn.

Že po poti od Nove Gorice do Kanala ob Soči nam je Marija povedala veliko zgodovinskih podatkov s tega konca, tudi o velikih imenih iz slovenske zgodovine in sedanjosti je spregovorila (Valentin Stanič, Marij Kogoj, Riko Debenjak, Marijan Gabrijelčič, Ivan Čargo, Štefan Mauri, Josip Kocjančič in Anton Nanut), če si bomo zapomnili samo delček njene pripovedi, bomo vedeli veliko.

V Kanalu ob Soči (106 m) smo začeli s hojo. Pot je skoraj vseskozi potekala po gozdu, najprej po TRIM stezi, potem ob potoku, ki je mestoma tekel kar po naši poti, tako da je bila potrebna previdna hoja. Krenili smo  na Kanalski vrh (589 m), ki je prelep zaselek na Banjški planoti. Odprl se nam je lep pogled na gore vse naokoli, tudi do morja. Videla se je cerkev Marijino Celje, veličastni Matajur je vabil s svojimi zelenimi barvami, Tolminske gore in Zahodni Julijci so kazali svojo lepo, po dežju oprano podobo. Po krajšem postanku  ob akumulacijskem bazenu smo se povzpeli na Avški Kuk (674 m) in se ob cevovodu, ki poteka delno po površini, napotili v Avče do same hidroelektrarne. Simon nam je omogočil vstop v elektrarno in ogledali smo si mogočno notranjost te velike energetske naprave. Elektrarna deluje tako, da v času nizkih cen električne energije (ponoči, vikendi) elektriko uporablja za črpanje v akumulacijski bazen, v času višjih cen pa akumulirano vodo porabljajo za proizvodnjo električne energije. Elektrarna v času našega obiska ni delovala, tako da smo se lahko pogovarjali, v nasprotnem primeru bi se bolj slabo slišali med seboj, ker pri delovanju nastaja precejšen hrup.  Naša pot se je zaključila v Kanalu, v Gostišču Križnič, ogledali pa smo si tudi znamenitosti tega lepega mesteca - cerkev Marijinega Vnebovzetja, Neptunov vodnjak in spomenik Valentinu Staniču, velikanu slovenskega planinstva in alpinizma. Galerija Rika Debenjaka je v enem izmed treh obrambnih stolpov, na steni pred galerijo je obeležje tega znanega grafika. Nazadnje smo se sprehodili do znamenitega mostu, s katerega skačejo v Sočo pogumni skakalci v vodo.

V Kanalu smo se poslovili od prijaznega Simona. Do Nove Gorice nam je Darko še natrosil par težav pri izbiri njihove upokojenske himne, nato smo se zahvalili Mariji in Darku in si zaželeli na svidenje na kakšnem naslednjih izletov ter jima pomahali v slovo, potem pa po najkrajši poti na avtocesto, čez Rebernice in Razdrto proti Ljubljani.

Branka Rus