PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Družinski vikend na Poštarci, 23.-25. junij 2012

Potem, ko so se v preteklih letih lepo prijeli lažji enodnevni izleti za družine z majhnimi otroki, smo se letos odločili za podaljšan vikend v naši priljubljeni planinski koči - Poštarskem domu na Vršiču.

V soboto, 23. junija 2012,
smo se zbrali na bencinskem servisu Voklo. Manjkali so Špela, Gašper in Katarina. Pričakovali smo jih šele naslednji dan. Ta dan smo načrtovali vzpon po stari vršiški cesti do Poštarce. Zato smo naša prevozna sredstva parkirali pri razgledišču na višini 1400 m. Prva nepredvidljiva situacija nas je že presenetila - Andraž ima vročino. No saj to res ni kakšna tragedija, le ne bo šlo peš. Andraž, Ana in Robi so se zapeljali na Vršič in nas počakali v koči. Ostali smo lepo počasi prehodili vse ovinke stare vršiške ceste. Vreme je bilo za spoznanje boljše, kakor ob lanskem vzponu. Kljub temu pa nas je dež tik pod kočo le nekoliko osvežil. Miha, novi oskrbnik, prijeten možak, nas je toplo sprejel. Koča je zelo lepo urejena in ležišča so odlična.

V nedeljo, 24. junija 2012
, smo načrtovali vzpon na Slemenovo špico. Jutro je bilo prijetno sveže. Kako lepo je uiti nižinski vročini in sopari. Sprva so vrhove še ovijale megle, kasneje pa se je razjasnilo, in vreme je bilo kot naročeno. Andraž še ni bil 'ta prav', zato se je z mamico in očkom poslovil od nas in se vrnil domov. Z Vršiča do Vratc smo zares pridno hodili in na prevalu smo bili dokaj hitro. Tam smo si privoščili daljši počitek z malico, nato pa jo mahnili dalje v smeri Slemenove špice. Alja in Jure sta nekje na polovici poti pričela postajati utrujena, in to je znak, da se bo potrebno obrniti ter z več krajšimi počitki vrniti na Vršič. Val, Lana in Brina pa so bili tako vztrajni, da so svoja starša pripeljali prav do Slemenove špice. Zares so se izkazali. Popoldne so se nam pri koči pridružili še Špela, Gašper in Katarina. Na Vršič so prispeli prepozno, da bi se podali za nami na turo.


V ponedeljek, 25. junija 2012
, smo se zbudili v oblačno jutro. Za ta dan je bil napovedan tudi dež. Poslovili smo se od oskrbnika in kuharic. Na tem mestu naj pohvalim osebje koče. Hrana je bila zelo dobra, priprava le-te pa je bila lepo usklajena z nekoliko slabše usklajeno skupino lačnih ust. 

Odpravili smo se v Trento in se sprehodili do korit Mlinarice. Pri nekaterih udeležencih se je kazala že velika utrujenost od aktivnosti zadnjih dni, zato smo se odločili naše družinsko potepanje zaključiti.

Borut Paškulin