Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

V četrtek, 12. junija 2012 smo se seniorji PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravili na tolminski konec. Naša vodnika sta bila Boris Lazar in pomočnik Jožef Tišlarič in že med vožnjo smo bili deležni celega kupa informacij o dogajanju v krajih, v katere smo bili danes namenjeni, predvsem iz žalostnih časov bojev na soški fronti.

Prvi postanek smo naredili v Tolminu, kjer se nam je pridružil domačin Joško Kodermac, ki nam je v nadaljevanju dneva odstiral še mnoge neznane podrobnosti iz zgodovine vojnih dogodkov v teh krajih.

Na našem izletu po Poti miru, ki je posvečena spominu na številne žrtve I. svetovne vojne, smo se najprej povzpeli na Bučenico (510 m). Odprl se nam je prečudovit razgled na Sočo, Tolmin in vse gore v njunem  ozadju, videlo se je vse od Kanina, Krna, Rdečega roba, Tolminskega Migavca, Vogla, Mrzlega vrha, Zabiškega Kuka pa tja do Kobilje glave. Z Bučenice je pot vodila navzdol, spustiti smo se morali do križišča, kjer smo zavili proti Mengoram, ki preko doline gledajo na sosednji Kolovrat. Delček te 100 kilometrov dolge Poti miru smo na Mengorah, kjer smo hodili mimo nemih prič dogodkov iz prve svetovne vojne, zaključili.  Pot je lepo opremljena s tablami, na katerih so zapisani pretresljivi podatki iz tistih časov.

Z Mengor je sledil le še spust v Volče, kjer nas je čakal avtobus in nas preko Trente zapeljal na Vršič. Naredili smo kratek  postanek v našem Poštarskem domu za kosilo, se povzpeli na vrh Vršiča (predvsem tisti, ki pridno nabiramo zbirko žigov v Dnevniku 60 vrhov za 60 let našega društva), se po stari cesti spustili do Erjavčeve koče in se preko Kranjske Gore odpeljali proti Ljubljani.

Po nevihtni noči s točo po precejšnjem delu Slovenije, kljub obetavni vremenski napovedi nismo pričakovali kaj posebno lepega vremena. Bili pa smo prijetno presenečeni, vreme je bilo prav prijetno, ravno prav se je ohladilo in ozračje razjasnilo, tako da smo lahko res občudovali prekrasne gore v sosedstvu teh dveh, sicer majhnih, z gozdom poraslih vrhov.  

Branka Rus