PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

KRIŠKA GORA (1471 m) - sobota, 28. julij 2012

Kriška gora je razgleden in razsežen, 5 kilometrov dolg gorski greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, severno od Košute in južno od Golnika /500 m/.

In tu, na Golniku, je bilo naše izhodišče načrtovanega vzpona na goro v soboto, 28. julija 2012. V strmo južno pobočje gore se nas je podalo 20 članic in članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Po nekaj več kot eni uri hoje smo si prvi daljši počitek privoščili v  prikupnem, dobro oskrbljenem in prijaznem Zavetišču v Gozdu /891 m/, ki ga upravlja PD Križe. Z zanimanjem smo si ogledali vasico Gozd, mimo katere smo nadaljevali vzpon proti vrhu Kriške gore. Skoraj vse hiše na prelepem pobočju so bile zgrajene po vojni, na eni je spominsko obeležje, sredi vasi pa spomenik NOB, pomnik na grozote druge svetovne vojne, ko je sovražnik do tal požgal vso vas.

Počitek v vasici Gozd, z obiljem hrane in pijače, je domala vsem zagotovilo dovolj energije za nadaljnji, več kot 2-urni vzpon do Koče na Kriški gori /1471 m/. Hoja je zlasti eni udeleženki povzročala težave, zato nismo počivali samo toliko kot nam nalagajo naša vodniška navodila, ampak vsakič, ko so nas na možnost počitka opozorile domiselne in lepo izdelane smerne table do miz in klopi določenih imen in pomenov ob lepo urejeni, ponekod zavarovani in markirani planinski poti. V sončnem vremenu se nam je vsem prilegel dobro uro dolg počitek pri prelepo urejeni in gostoljubni planinski postojanki na vrhu razgledne Mežnarjeve senožeti na zahodnem slemenu Kriške gore. Čeprav nam je vročinska meglica zastrla najlepše razglede s te gore, smo vendarle z veseljem zrli proti Tolstemu vrhu, Storžiču, Dobrči, Košuti...

Lep razgled smo imeli na vrsto zaselkov v dolini, ko smo po več kot uri počitka sestopali proti zahodu. Sestopa v Tržič po stezi, ki sodi v pot Via Alpina je bilo za več kot dve uri. Tako kot vzpon, je bil tudi sestop zelo strm. Pot je ozka, ponekod celo nevarna za zdrs, za tiste, ki imajo težave s koleni, je bila hoja po njej zelo naporna in boleča. Obljubljenega ogleda starega mestnega jedra Tržiča nismo izvedli, saj  so nas napor, vročina in žeja prisilili, da smo se zatekli v najbližji lokal in se temeljito odžejali pred povratkom proti Ljubljani. 

Besedilo:        Ruža TEKAVEC

Fotografije:    Janez WAGNER