Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Avgustovski izlet Seniorskega odseka PD Pošte in Telekoma Ljubljana se je začel z odhodom iz Ljubljane, z običajnega mesta ob običajni uri. Vodnik je bil Boris in njegov pomočnik Stane. Veliko avgustovskih planinskih poti je usmerjenih v teh vročih dnevih proti našim vršacem in hladnejšim višjim ciljem na zahodu in severu Slovenije, mi pa smo tokrat obrnili korak (oziroma avtobus) proti jugovzhodu. Naš prvi postanek je bil v Kočevju, kjer si je marsikdo privoščil jutranjo kavico, niso nam ušli pogledi na nekatere značilne stavbe in spomenike v mestu, ravno tako ne na zaraščeno Rinžo, ki ji, kot vsem slovenskim rekam v tem sušnem obdobju, močno primanjkuje vode. Pot smo nadaljevali preko Livolda, Rajndola, Knežje Lipe, Predgrada in Močil. Kmalu potem, ko so se nam pridružili domačini (Jože, Angelca, Andrej in še en Jože iz Planinske skupine Novo mesto), smo nad Radenci stopili z avtobusa in začeli naš pohod. Po prijetni gozdni poti, mimo Sodevskega kala, ki so ga lepo uredili in na sredo zasadili lokvanj, smo šli do zanimive Sodevske stene, na katero smo se zaradi varnosti povzpeli v dveh skupinah. Odprl se nam je prelep pogled na dolino reke Kolpe, ki mirno vijuga po svoji strugi v veliko veselje mnogih raftarjev. Po ozki stezici smo se spustili v Sodevce, kjer sta nas pri svoji brunarici, z belokranjsko pogačo in šilcem žganja gostoljubno pričakala predlagatelja izleta, naša člana Angelca in Jože. Spustili smo se še nižje v vas, do domače hiše našega vodnika, ki nam je prijazno ponudil svoja prenočišča in možnost čolnarjenja po Kolpi, ko in če se bomo kdaj v prihodnje za to odločili. Prav do reke Kolpe smo se spustili in preverili njeno temperaturo, ki bi bila zelo primerna za kopanje, žal pa namakanje ni bilo v programu in smo se ob reki zgolj sprehodili, v Gorenjih Radencih pa zavili proti lovski koči LD Sinji vrh. Par kilometrov hoje po razbeljeni cesti nam je pomagal premagati naš avtobus. Od lovske koče smo se povzeli do Velike Radenske stene, kjer se nam je ponudil še en prelep pogled na srebrni trak reke Kolpe, ki se vije po dolini. Povratek do lovske koče je bil hiter, saj je tam že dišalo po golažu, ki smo se ga hitro lotili. Še malo smo poklepetali, poslušali grmenje, ki se je približevalo s hrvaške strani in ob prvih, blagodejnih kapljicah dežja je prišel čas za odhod. Odpeljali smo se do Starega trga ob Kolpi, do cerkve sv. Jožefa, ki smo si jo ogledali. V sklopu Župnije Stari trg ob Kolpi deluje terapevtska skupnost TAV, kjer so nas prijazno povabili in predstavili svoje delovanje. Dana nam je bila možnost prisluhniti pretresljivi izpovedi člana terapevtske skupnosti, ki nam je opisal svojo življenjsko pot narkomana in ki si želi preko življenja v tej skupnosti urediti svojo bodočnost brez droge in drugih oblik zasvojenosti. Z iskrenimi željami, da se fantje iz skupnosti TAV vrnejo na normalna življenjska pota, pri čemer jim pomagajo tudi domačini, ki so jih po prvih odklonilnih stališčih sprejeli medse, polni vtisov z lepe poti po Poljanski dolini in njenih obrobjih, smo se poslovili od domačinov, ki so nam omogočili oziroma pomagali pokukati v 'njihov' delček naše prelepe Slovenije. Proti Ljubljani smo se vozili po dežju, dež nas je sprejel tudi ob izstopu iz avtobusa, vendar tokrat najbrž ni bilo nikogar med nami, ki bi bil ob tem nejevoljen.

Besedilo: Branka Rus

Foto: Stane T.