PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

KRVAVICA (909 m), Savinjska planinska pot, s Športno zvezo Ljubljane - nedelja, 19. avgust 2012

Tretji letošnji planinski izlet v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane

Vroč avgustovski dan je bil napovedan, ko smo se podali v Posavsko hribovje. Zjutraj se nas je zbralo na avtobusni postaji malo več kot za pol avtobusa, po poti se nam je pridružilo še par planincev in vožnja se je nadaljevala po avtocesti proti Savinjski dolini. Naša vodnika sta bila Boris in Jože, na Vranskem se nam je pridružil še Boštjan. Po krajšem postanku smo se zapeljali na izhodišče naše hoje, to je do avtobusne postaje Jelševica na stari trojanski cesti v smeri proti Ljubljani. Jutro je bilo še prijetno hladno, trave, po katerih smo hodili, še mokre od nočne rose. Po markirani poti smo se povzpeli do vasi Limovce in po poti uživali v lepih razgledih po bližnjem in bolj oddaljenem hribovju. Lepo je bilo videti Zasavsko Sveto goro, pa Limbarsko goro, Čreto z značilnimi cerkvicami na njenih pobočjih, pa Goro Oljko... Tisti, ki smo imeli s seboj dnevnike Savinjske planinske poti, smo v vasi Limovce odtisnili prvi žig tega dne. V križišču cest Šentgotard, Prvine, Zaplanina smo se usmerili na pot proti Presedljam. Velika večina poti je vodila po senčnatem gozdu in vzponi so bili neznatni tako, da je bila hoja kljub vročemu dnevu  prav prijetna. Po krajšem postanku v senci velike lipe smo kaj hitro prispeli do vznožja Krvavice in se po deloma zahtevni poti podali na njen vrh, ki se strmo spušča na vse strani. Odprl se nam je lep razgled na Posavsko hribovje s Čemšeniško planino 'skoraj na dosegu roke' in del Kamniško Savinjskih Alp. Po isti poti smo se z veliko previdnosti s Krvavice spustili in nadaljevali pot do lepo urejene in prijetne Zajčeve koče (742 m), naredili krajši postanek in odšli do Loke pri Taboru, kjer nas je čakal avtobus. Med vožnjo proti Vranskem nam je Boštjan še enkrat naštel vse večje in malo manjše gore in hribčke, ki smo jih lahko občudovali na levi in desni strani naše poti. Krvavica je prav štrlela kvišku na vzhodni strani Čemšeniške planine, kmalu pa se je skrila našim očem. Po zaključku izleta, ob dobrem poznem kosilu, smo se poslovili od Boštjana, se mu zahvalili, da nam je odkril delček poti po savinjskem koncu, ki ga še nismo poznali in se odpeljali domov proti Ljubljani.

Branka Rus