PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

50 LET PS PT NOVA GORICA, PLANINA RAZOR, 25.08.2012

Še pomnite predragi planinci,
tisti seveda, ki niste novinci,

tistega dvainšestdesetega leta,

ko so mladi fantje in dekleta,

»poštarji« kar po domače,

oblekli planinske hlače,

da bi v planine se podali

in prav na tej planini pristali.

Kdo rekel bo da to je zgodovina,

a tedaj ustanovljena je bila ta skupina

novogoriških planincev PTT,

ki še danes brusijo svoje pete.

Vse se je zgodilo bolj za šalo,

pa poglejte kaj iz tega je nastalo.

Najprej vas sicer bilo je malo,

a se članstvo z leti je razmnoževalo.

Še danes je med vami nekaj krivih,

da mi vsi zdaj hodimo po hribih.

Žal se nekateri že so poslovili,

se onkraj v večnost preselili.

Pa vendar tudi njim gre zahvala,

da je ta skupina sploh nastala.

Ni med nami ne moža ne žene,

ki izmeril bi poti vse prehojene,

ki v dveh besedah bi povedal,

na kolikih vrheh je že posedal,

katerih se izletov je udeležil

in koliko lepih trenutkov naužil.

POL STOLETJA je minilo,

kaj vse se je v tem času zgodilo

vsaka glava najbolj ve,

kaj se je vtisnilo v srce.

Predsednikov 13 se je zvrstilo,

ki v času tem skupino je vodilo.

Vsak zase se je maksimalno tudil,

da česa kdo ne bi zamudil,

da vse programe so izpeljali,

ki so si jih v času vodenja zadali.

Ob sebi vedno so imeli pomočnike,

zagnane člane in predvsem vodnike,

ki varno so vodili nas v planine,

da imamo danes nekaj za spomine.

Pa da mislil ne bi kdo od vas,

da je vse to napisano, pretekli čas

Aktivnosti veliko se odvija,

se skupina vedno bolj razvija,

so kolesarji k nam se pridružili

in smo nekaj novih članov pridobili.

Na mladih svet stoji, pravijo,

naj se kar k nam prijavijo,

naj naše vrste pomladijo

in nas v vztrajanju bodrijo.

Kaj pa mladim da država???

tu, pri nas, je družba prava!!!

Stopimo skupaj v korak,

po svojih močeh pomaga naj vsak,

da bodo planinci PT

še dolgo brusili svoje pete.

Abrahama danes mi slavimo,

se v planinah  veselimo,

in pri tem si vsi želimo,

da se k letu zopet tu dobimo.

Naj veselo zaigra maestro,

naj bo to praznovanje pestro,

naj teče vinček v potokih,

ob muzike prelepih zvokih.

Naj se zasliši pesem v daljave

in višave naše vrtoglave,

naj se ve da Abraham praznuje

in skupini naši nove sanje kuje.

(Mara Marinič)

Za planinsko skupino iz Nove Gorice je bil 25. 8. 2012 pomemben dan, smo na planini Razor počastili 50 let svojega delovanja. Prvi del slavja smo imeli že Šentviški planoti na srečanju planincev, tokrat pa smo se zbrali kot ena velika družina, ki pride praznovat v rojstni dom. Velikokrat je bilo že povedano, da je prav tu v tej koči 8. 9.1962 skupina mladcev sklenila, da na pobudo in prigovaerjanje Jožeta Dobnik takratnmega predsednika PD PTT Ljubljana ustanovi svojo skupino PS PTT Nova Gorica. Naslednji dan pa so ta sklep šli potrdit s prvim skupnim izletom na Globoko. Tako kot vedno ob okroglih obletnicah se je tudi letos že v četrtek odpravila na Triglav skupina desetih naših planincev, ki je prinesla pozdrave z vrha na prireditev. Tokrat jih je pot vodila z Rudnega polja na Kredarico in že prvi dan so stali na vrhu s soncem obsijanega očaka. Še preden pa so začeli hoditi, jih je na Pokljuki zaustavila huda nevihta in je poskrbela, da so si privoščili dober zajtrk pred napornim dnevom. Prespali so na Planiki, naslednji dan pa sokrenili proti Doliču in čez Hribarce na Prehodalce zer po dolini sedmerih jezer do koče pri sedmerih jezerih, ki jim je nudila gostoljubje drugo noč. Zadnji dan pa jih je čakala mukotrpna pot proti Komni in še zadnji vzpon na Globoko, kjer jih je pričakala skupina planincev, ki je prišla tistega dne iz doline. Kljub zahtevni in naporni poti so skupaj preživeli tri nepozabne sončne in tople dneve, polni lepih dogodivščin.
Ostali smo na planino Razor prišli z različnih smeri. Nekateri so prisopihali iz Tolminskih Raven, drugi s planine Kuk, nekatere so pripeljali prav do koče. Nekaj se nas je napotio še na Vrh nad Škrbino in po vrhovih Meja, Rušnati vrh na Globoko. Kolesarji pa so prikolesarili kar iz Tolmina mimo Ljubinja, planine Stador, Lom in Kuk. V dolino so se zvečer vračali skoti Tolminske Ravne in Zadlaz Žabče. 
Ta dan je bila planina Razor kar malo naša in po uradnemu delu je bilo še dolgo v noč slišati harmonilo in veselo petje. Žal zaradi zelo suhega vremena nismo mogli pripraviti tabornega ognja, kot na prejšnih obletnicah, pa tudi velika večina se je zvečer vrnila v dolino, ker se je naslednji dan vreme poslabčalo.
Vsak po svoje je v svojem srcu nesel s seboj spomin lepo praznovanje pol stoletnega delovanja naše skupine.

Tekst: Darinka Gaberščik
Fotografije so prispevali: družina Pirih, Marta Volk, Darinka Gaberščik