PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

OD LITIJE DO ČATEŽA, 10.11.2012

V soboto, 10. novembra smo se odpravili na organizirani  pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža.  Z avtobusa nas je večina izstopila v Moravčah,  nekateri tudi že prej. Zaradi namočenih tal smo hodili po asfaltu. Cesta se je vijugala mimo travnikov in gozdov, le na koncu se je dvignila proti Čatežu. To je razpotegnjena vas,  ali kakor pravi Levstik: » Hiše so raztresene, kakor je na Dolenjskem navada in le za cerkvijo bolj zdržema stoje.« Točno opoldne se je pričela prireditev z bogatim programom:  pozdrav županov treh občin, po katerih poteka pohod: litijskega, šmarskega in trebanjskega. Poudarek prireditve je bil poleg Levstikovega Popotovanja na krstu cvička, to je vina iz belih in rdečih sort grozdja, podobnega italijanskemu chiantiju.

Levstik je svoje delo Popotovanje od Litije do Čateža  napisal v obliki potopisa. Na poti, ki jo je pričel v Litiji, ga je spremljal prijatelj Radivoj. V  te kraje je prišel, ker je poučeval na gradu Turn, zadržala pa ga je ljubezen do Tone Zidarjeve  iz Moravč. Hiša, v kateri jo je obiskoval, je dandanes stara 250 let in velja za najstarejšo
zidano hišo v kraju in edini še ohranjeni objekt iz Levstikovega časa. Malo naprej stoji Resnikova kašča z značilnim gankom in kletjo, ki pripoveduje zgodbo o načinu življenja preprostega človeka s konca 19. stoletja.

Levstik je v svojem Popotovanju  začel razmišljati o  pomenu ljudske kulture, še posebej o ljudskem pesništvu ter o tem, kako bi morale biti napisane knjige, da bi jih ljudje brali. Delo Popotovanje od Litije do Čateža je prvi slovenski klasični  potopis. Pisatelj se je na pot odpravil s prijateljem Radivojem in staro ženico Taro  in sicer  prav na 11. novembra, na Martinovo, ko so vse zidanice odprte in se v njih zbirajo kmečki ljudje. Tudi pisatelja in njegovega sopotnika povabijo  v zidanico. Iz razgovora, ki se razplete med njim in kmeti, pa spoznamo življenje takratnih ljudi in njihove običaje. Beseda nanese tudi na ljudsko poezijo in Levstik ugotavlja, da
se ljudsko izročilo pozablja. Kot izobražen intelektualec razmišlja tudi o umetni književnosti. Njegova glavna misel je, da naj povesti in romani prikazujejo predvsem kmeta, ki je bil v tistem času glavni predstavnik
slovenskega naroda. Levstikov literarni načrt je nekaj let pozneje realiziral Jurčič , ki je ustvaril vrsto klasičnih 
povesti.

Kot navadno smo Čatež zapustili ob sončnem zahodu in se vračali po drugi strani preko Trebnjega. Ker pa je bil to čas martinovanj, smo se ustavili še v gostilni Pri Olgi v Šempasu in tako prijetno zaključili naš izlet. 

Tekst: Marja Kolenc
Fotografije je prispevala: Alla Šlomenko