PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

OD IZOLE DO PIRANA, 24.11.2012 zaključna tura

Letos je naše planince in nekaj pridruženih članov naš predsednik Ivan na zaključni izlet peljal na morje, Marja pa je svoje vtise prelila na papir.

Na lep sončen dan 24.novembra 2012 nas je novi predsednik Planinske skupine Pošte in Telekoma Nova Gorica popeljal na zaključni izlet od Izole do Pirana. Izpred pošte v Novi Gorici smo se zapeljali po italijanski avtocesti, kjer se je iz megle svetlikalo jutranje sonce. Z avtobusa smo izstopili blizu ladjedelnice v Izoli, pripešačili do centra, popili prvo kavico in se podali proti Simonovemu zalivu. Izza ograje smo si lahko ogledali ostanke in mozaični tlak vile Rustice, ki je pripadala pristanišču Haliaetum, katerega pomol je še vedno viden v morju ob oseki. Prvotno naselje, ki je cvetelo v 1. in v 2. stoletju,  je bilo uničeno, prebivalci pa so se zatekli na bližnji otok, kjer so postavili temelje današnje Izole. Turistična vodnica Irena nam je povedala, da so že v rimskih časih tod okrog gojili oljko in trto, prav tako so bili že takrat razširjeni ribištvo in solinarstvo. Sicer pa so se
ljudje od soli preživljali zlasti od leta 1800.
Pot nas je vodila nad najlepšim delom naše obale, še nedotaknjenim Mesečevim zalivom, ki predstavlja najvišjo flišno steno ob jadranski obali, do impozantnega kamnitega  križa iz leta 1921, ki je bil večkrat prizorišče ekscentričnih umetnikov. Nato smo pohod nadaljevali  mimo romarske cerkve sv.Marije vnebovzete v Strunjanu, ki je bila sezidana na mestu prejšnje kapele v letih 1906 - 26 preko Strunjanskih solin, ki so zlasti
pomembne za naravoslovce, saj v laguni uspevajo različne rastline in živali, ki so prilagojene na napol slana tla, t.j. mešanico sladke in slane vode.

Od tu smo ob lepo speljani poti tik nad morjem pešačili  proti Piranu. Povzpeli smo se do stolne cerkve sv.Jurija, ki stoji na vzvišenem mestu. Sedanjo baročno podobo je dobila leta 1637. V njeno notranjost pa smo skozi zamreženi vhod lahko le pokukali,  vendar pa smo videli tisto, kar nas je najbolj zanimalo, to je leseno skulpturo sv.Juri- ja na konju iz 17. stoletja. Ob cerkvi stojita še visok razgledni stolp in osmerokotna krstilnica. Po tem doživetju je bilo prav zanimivo iti skozi ozke ulice starega Pirana, posedeti ob kavici na trgu pred gostilno Taverna, se še sprehoditi  po obnovljenem pomolu in se  slikati »s Tartinijem«.

Na parkirišču pred mestom smo se vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal direktno v Predloko;  to je zaselek, 15 km oddaljen od Kopra, ki stoji na strmem pobočju hriba Pod steno, ki se spušča v dolino Rižane. Šli smo k Borisu Cergolu, alpinistu, ki se je skupaj z Ivanom Trampužem  povzpel na Elbrus in ki ima nekaj turističnih kapacitet. 
Tamkaj nas je pričakovalo pozno kosilo in kar šest muzikantov, s tem da smo jih pet imeli že sami. Lahko si mislite, kakšno je bilo vzdušje , ko je 11 muzikantov godlo le enemu avtobusu ljudi. Višek izleta oziroma praznovanja pa je bil razrez torte ob 50-letnici delovanja naše planinske skupine. To je opravil novi predsednik Ivan Trampuž s pomočjo prejšnjega dolgoletnega predsednika  Rudija Perozzija. Trampuž  se je v prvem letu delovanja v svoji vlogi zelo dobro izkazal in tudi Perozzi je priznal, da je dobil dobrega naslednika.

Na zdravje vseh članov in članic in na mnoga leta društvu, v katerem smo doživeli toliko lepih izletov in preživeli toliko nepozabnih trenutkov. 




Tekst: Marja Kolenc
Fotografije so prispevali: Ingrid Peršolja, Marta Volk, Leon Ličen