PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Po obalni poti Lungomare: Volosko-Opatija-Lovran - sobota, 24. november 2012

To 101 leto staro sprehajališče - obalno pot, so po etapah gradili do leta 1911. Severni del sprehajališča od zaselka Volosko do Opatije je bil zgrajen leta 1889, ko je bila Opatija razglašena za klimatsko zdravilišče, južni del od Opatije do Lovrana pa je bil zgrajen leta 1911. Sprehajališče LUNGOMARE sodi med največje
opatijske simbole in je zanesljivo ena najbolj znanih hrvaških poti /sprehajališč/, ki jo skrbno vzdržujejo. Čudovita obalna pot je poimenovana po Francu Jožefu I., habsburškem cesarju, ki je umrl 1916 leta, med I. svetovno vojno. Zgrajena je bila torej na prehodu iz 19. v 20. stoletje, tj. v dobi razcveta turizma v Opatiji in vse odtlej je to zelo priljubljeno sprehajališče, tako za občane Opatije, kot tudi za druge obiskovalce tega predela Kvarnerskega zaliva, severnega dela Jadrana. Sprehod po poti ni samo uživanje v svežem gorskem zraku in prekrasnem obalnem ambientu, ob številnih zalivčkih in potokih, ki se s pogorja Učke /Parka prirode/ izlivajo v morje, ampak je tudi oživljanje spomina na številne pomembne prednike in občudovanje njihove ustvarjalnosti. Tokratnega izleta, s katerim smo se planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana poslovili od letošnje poletno-jesenske sezone, spet na območju nam ljubega Kvarnerja, se je udeležilo 57 članic in članov društva. S posebnim avtobusom smo se odpeljali do obmorskega letovišča VOLOSKO, kjer smo sestopili na obalo in se mimo rojstne hiše velikega znanstvenika Andrije Moharovčića, odpravili prehoditi celotno 12 km dolgo obalno pot do LOVRANA. Hodili smo mimo bivših vil, sanatorijev, penzionov in hotelov, ogledali smo si bujno rastlinje v Parku Angiolina in Slatina. Vstopili smo v cerkev sv. Jakoba, ki je bila nekoč benediktinska opatija, prvič omenjena leta 1453, po kateri se imenuje kraj Opatija in v kateri so izjemne podobe našega slikarja Toneta Kralja in podarjena plastika Pieta, I. Meštroviča. Vso pot so nas spremljala spominska obeležja pomembnih ljudi iz davne preteklosti: znamenitih zdravnikov, pisateljev, pesnikov, navtičnih kartografov, biologov, glasbenikov idr. /Littrowa, barona Eugena Ransonneta-Villleza, Jana Kubelika, H. Sienkiewicza, F. Schillera, T. Billrotha, J. Glaxa idr./, pa številnih še živečih »zvezd«, navedenih v zvezdnih tleh opatijske obale /športnikov, pesnikov, znanstvenikov, dramskih igralcev idr./. Na vsej poti nas je spremljala še vedno bujna vegetacija: prekrasni primerki cipres, palm, hrastov, dišečega lovorja, cvetočega grmičevja, raznega cvetja. Vso pot smo se srečevali z razkošnimi vilami, prekrasnimi primerki secesijske arhitekture, simboli Opatije /dekle z galebom/. V sončnem dopoldnevu smo hodili mimo lepih plaž ob kristalno modrem morju, mimo urejenih teras in delujočih lokalov, v katerih nam je bila na voljo hrana /tudi sladice iz lovranskih maronov!/ in pijača. Pred povratkom proti Ljubljani smo se iz Lovrana povzpeli še na območje Parka prirode Učka, in sicer na SLAP, ki je v osrčju vzhodnega predela Učke na višini cca 400 m.n.v., na območju slikovitega naselja Lovranska Draga.

Ruža Tekavec
Foto: Danilo Cej