PD Pošte in Telekoma Ljubljana
Četrtek, 29. oktober 2009. Tokrat se »seniorji« PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravljamo raziskovat manj znane ostanke tehnične dediščine. Iz Ljubljane se peljemo po avtocesti do Logatca in naprej v Kalce, Hotedršico, Godovič. Sledi vožnja po cesti, ki pelje prek Črnega vrha in Cola v Ajdovščino. Le malo iz Godoviča gre cesta skozi predor, ki je ostanek načrtovane avstroogrske širokotirne železnice med Logatcem in Gorico. Gradnja je potekala med letoma 1917-18 in je bila po razpadu Avstro-ogrske monarhije ustavljena.
Ogledamo si na pol izkopan predor, kjer so še vedno vidne posamezne faze gradnje. Med 2. sv. vojno so italijanski okupatorji del predora spremenili v utrdbo. Z baterijskimi svetilkami se spustimo v bunker in podoživimo vojne razmere. Vrnemo se na plano in se odpravimo na sprehod po nekdanji »Napoleonovi cesti«, kasneje spremenjeni v ozkotirno poljsko železnico »Feldbahn« do Idrijskega rudnika. Še danes vidna trasa proge je najprej speljana skozi gozd, v drugem delu pa se po strmem bregu nad reko Zalo spušča proti Idriji, kamor se mi ne spustimo, ampak uživamo zanimive poglede na dolino in bližnje vrhove.
Zanimivi so podatki o gradnji poljske železnice. XVII. železniški oddelek avstro-ogrske vojske, ki je s pomočjo več kot 20.000 ruskih vojnih ujetnikov zgradil ozkotirnico Logatec-Godovič-Poncale, je v času VII. ofenzive na Soški fronti, začel tudi z izgradnjo 12 km dolgega odseka Godovič-Idrija. Kljub zelo težkemu terenu so odsek železniške proge zgradili v rekordnem času od 1. do 20. septembra 1916. To je bila edina vojaška ozkotirnica, kjer se niso mogli izogniti gradnji predora. Za oskrbo avstro-ogrskega bojišča je moralo skrbeti zaledje od Trsta, Postojne, Vipave, Logatca, Godoviča, Idrije, Trnovskega gozda, Banjske planote, vse do Bohinja. Ker je železniška proga iz Jesenic v Gorico potekala še skozi fronto, ta ni bila primerna za prevoze. V poštev je prišla le Kraška proga, z izhodiščem na železniški postaji Logatec. Na železniški postaji Logatec je bilo v skladiščih vse, kar je bilo potrebno za bojišče: hrana, sanitetni material, vojaška oprema, strelivo... Od postaje sta bila speljana dva tira na Potni vrt, kjer so bila glavna skladišča, od koder so blago nalagali na vagončke in odvažali po položenih tirih s konjsko vprego. Sodelovalo je čez 5.000 konj. Kompozicije so bile sestavljene iz 10 vagončkov, ki so jih vlekli po trije konji. Leta 1917 so konje zamenjali Diesel motorčki, ki so predvsem v nočnem času prevažali oskrbo za fronto, nazaj pa so vozili ranjence.
Vrnemo se do avtobusa, ki nas odpelje v Gostišče Metka na Črnem vrhu, kjer se je pred davnimi leti naužil dobrot prestolonaslednik Ferdinand med svojim potovanjem v Trst. Če boste kdaj obiskali Črni vrh, ne pozabite povprašati po »Ferdinandu« in ne bo vam žal.
Besedilo: Stanko Jaki
Foto: Stane Tomšič