PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

TEMNICA, POT MIRU, SREČANJE S PS PT Novo Mesto - 03.03.2013

Še en uspešen izlet! Tokrat ne navzgor, ampak navzdol, saj smo si pod vodstvom Ivana Trampuža in Boža
Lebana
skupaj s Planinsko skupino iz Novega mesta ogledali dve jami. Izpred tako imenovane »stare šole«oz TIC-a  v Temnici sta nas  najprej popeljala navzdol proti Krompirjevi jami. Šli smo mimo pastirske hiške, ki je pastirjem služila kot zavetišče pred dežjem, Božo pa je obujal tudi spomine na  neumnosti ki so jih  »ušpičili« v njej. Spominjal se je tudi, da so bili tod okrog nekoč pašniki, sedaj pa je vse zaraščeno. Nato smo si ogledali kamniti nasip, bivšo železniško progo, ki je vodila iz Kostanjevice do Komna. Po njej so oskrbovali vojake v zaledju fronte. Lokomotiva na pogon s pomočjo elektromotorjev je zmogla potegniti 10 vagonov oz. 60 ton. Ker je šla samo proti naprej, so morali zgraditi tudi obračališče. Imeli pa so tudi skrivališče, nekakšen usek, kamor so jo skrili v primeru obstreljevanja. Gradili so jo vojaki, predvsem pa vojni ujetniki 1915. leta.
Že smo pred Krompirjevo jamo. Menda je ime dobila po skladiščenju krompirja, med prvo vojno pa je služila kot bivališče kakim 500-tim avstro - ogrskim vojakom. Odkrili so jo zaradi luknje v stropu, ki sedaj služi kot nekakšen dimnik, medtem ko sta vhod in stopnišče umetno narejena. Vodnika sta nam povedala še marsikaj zanimivega, npr. kako so bili vsi vhodi v bunkerje obrnjeni zaradi italijanskega obstreljevanja proti vzhodu, italijanski  pa seveda ravno obratno. Jama je osvetljena, znana pa je po živih jaslicah, ki jih prirejajo zadnja leta.  Nam pa so pripravili klobase, ki smo si jih sami  pekli na ognjišču v jami. Ta način pečenja klobas, da jih natakneš na dolgo palico, so pogruntali prav tukajšnji jamarji, ki se tako krepčajo po kakšni akciji.

Vsi očarani nad Krompirjevo jamo smo se podali še v Klobasjo jamo blizu vasi Novelo.

Namenjena je bila sušenju klobas, po čemer je dobila ime. Osebno to težko verjamen, Ivan in Božo pa se tudi nista prav izjasnila, če je to res ali ne. V letih 1916 in 1917 so jo avstro-ogrski vojaki predelali v zaklonišče za vojsko. Sistem je gradila specializirana gradbena enota, jamarski oddelek VII. korpusa pod vodstvom inženirja -speologa. Zgradili so terasasto konstrukcijo, ki je omogočila varno namestitev vojakov. Tudi ta jama je osvetljena in ima dva vhoda.

Ob povratku proti Temnici nam je Trampuž pokazal lokev, kraško morje, v kateri so se kot otroci učili plavati. Ker je majhna, so plavali v krogu. Povedal nam je še šalo, da ko se gre Kraševec kopat v morje, takoj vejo, da je s Krasa, ker plava v krogih. Sicer pa je lokev globoka 2.5 metra. Napravili so jo tako, da so na kole so nabili ilovico in jo obložili še s kamenjem. Voda v njej nikoli ne presahne. Iz Temnice smo se z avti prepeljali v Sela na Krasu, v osmico, od koder smo skozi okna lahko občudovali tako Krn kot Triglav. Po okrepčilu in poslušanju Božove harmonike smo šli še na rob vasi, od koder je le lučaj  do morja pri Monfalconu.

Poslovili smo se s prijetnim občutkom, da so bili nedvomno tudi Novomeščani pod vodstvom Jožeta Hribarja,  zadovoljni z izletom.
Tekst: Marja Kolenc
Fotografije: Marta Volk in Irena Komel