Vodniški odsek - Galerija

V nedeljo, 8. novembra 2009 je res pravo jesensko jutro. Nebo je pokrito z oblaki, iz katerih neprestano rosi, mraz leze v kosti, res prav turobno je. Ampak planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana se ne damo, ko že tretjič odhajamo na Moravško planinsko pot. Ni nas ostalo veliko od prvotno prijavljenih, vendar najbolj vztrajni (trpežni) gremo.

Z avtobusom se zapeljemo do kraja Tuštanj, kjer pod mogočnim gradom izstopimo. Tu nas pričaka gospod Slavko iz PD Moravče, ki nas bo vodil po današnji planinski poti. Skupaj se povzpnemo do gradu Tuštanj, ki je še edini od gradov v tej dolini, celo obnovili so ga. Grad Tuštanj je dobil ime po nemškem izrazu za kamnino lehnjak (tuffstein). Prvi zapiski o gradu navajajo, da je bil dograjen leta 1490. V letu 1671 je bil v celoti preurejen in je dobil današnjo podobo. Prvi lastniki gradu so bili grofje Lichtenbergi vse do leta 1800. Od takrat pa do leta 1854 so gospodarili grofje Scharija. Leta 1954 se je grajski vrtnar Luka Pirnat poročil z grofico Maksimilijano Scharija. S tem je grad prišel v slovensko last in je ostal v rokah rodbine Pirnat vse do danes. Iz omenjene družine izhaja tudi risar, karikaturist, ilustrator in kipar Nikolaj Pirnat.

Po ogledu grajske okolice se odpravimo proti Murovici (743 m), prvemu od treh vrhov na današnji poti. Skozi jesensko obarvan gozd se spustimo do vasice Zagorica, rojstnega kraja našega velikega matematika Jurija Vege. Vegovi potomci so na mestu stare Vehovčeve hiše zgradili novo in v njej uredili manjši Vegov muzej. Mi smo si ga ogledali, po ogledu pa smo si privoščili krajši počitek. Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754. Življenjska pot je Vego vodila od pastirja do barona, od vojaka do polkovnika, od učitelja matematike do znanstvenika. V matematičnem svetu je zaslovel z dvojezično latinsko nemško knjigo, desetmestnih desetiških logaritmov in logaritmov trigonometričnih funkcij. Po njem se imenuje tudi eden od kraterjev na Luni.

Pot nadaljujemo strmo navzgor proti Ciclju (819 m). Spet prične deževati. Danes imamo res veliko dela z dežniki in pelerinami, saj se dež ne more odločiti ali bi padal ali ne. Z vrha se odpravimo še do Sv. Miklavža, vendar se do cerkvice ne povzpnemo, saj je začelo močneje deževati. Preko Grmač prispemo do planinskega doma, last PD Moravče na Žerenku. Topla soba z veliko pečjo in vroč čaj sta nas dobro ogrela, še bolj nam je teknil golaž. Čas hitro beži in odpraviti se je treba proti domu. Še krajši spust do avtobusa in že se peljemo proti Ljubljani.

Res je bil čemeren dan, a smo kljub temu naredili nekaj za telo in dušo.

Besedilo: Slavka Lazar

Foto:       Stane Tomšič

Listopad, 2009