Vodniški odsek - Galerija

Planinci PD PT Ljubljana smo se tokrat z vodnico Ružo Tekavec in njenim pomočnikom, soprogom Tonetom podali proti goram severovzhodne Slovenije. Zjutraj smo se iz meglene in oblačne Ljubljane odpeljali proti Ptuju. Pokrajina je bila še zaspana, ponekod so se vlačile meglice, kar so s pridom izkoriščale živali, ki smo jih opazili na poljih, mimo katerih smo brzeli. Veliko srn in fazanov je že pridno zajtrkovalo. Na Ptuju smo se srečali s planinci iz prijateljskega PD Brežice, ki jih je vodil njihov predsednik Tone Jesenko. Pridružila se nam je tudi planinska vodnica Vika Dabič s Ptuja. Skupaj smo se z avtobusom podali na izhodišče poti, do Vurberka. Med vožnjo nam je ga. Vika orisala glavne podatke o poti, tudi o tem je spregovorila, da je bil v teh krajih doma pisatelj Ivan Potrč. Po poti, ob kateri smo se vozili, je hodil v šolo in vtisi o tem so živo opisani v njegovih literarnih delih.  

V Vurberku smo izstopili iz avtobusa, dan je bil kar hladen in mrzel veter je pihal, napotili smo se na Grad Vurberk, si pogledali prireditveni prostor in se razgledali z vrha gradu po ravnini pred nami. Gora, ki bi se ob jasnem vremenu videle na obrobju ravnine, žal zaradi oblačnega vremena nismo videli. Nam jih je pa s svojo pripovedjo pričarala ga.Vika. Mimo cerkve Sv. Marije, ki smo si jo ogledali in mimo zdravilnih točk smo se vrnili do glavne ceste in začel se je naš pohod na Grmado.

Po slabe pol ure strmega vzpona smo prišli do najvišjega vrha na naši poti, na Grmado, 462 metrov nad morjem. Po drugi strani smo se spustili proti Krčevini pri Vurberku in kaj kmalu prišli na Gomilo. Pri prijaznih domačinih smo imeli krajši postanek. Poskusili smo domače dobrote, lahko pa smo jih tudi kupili. Pri hiši Majde Čeh namreč pečejo dobre domače piškote in kar precej jih je romalo v naše nahrbtnike.

Po slemenskih poteh smo se z veseljem ozirali po prelepi mehko valoviti pokrajini Slovenskih goric.

Nadaljevali smo pot proti Jiršovcem in Bišečkemu vrhu (tu je nekaj naših planincev pri kmetiji Požegar kupilo dobre domače salame) ter se na koncu spustili v Trnovsko vas, kjer nas je v gostišču Siva čaplja čakalo dobro kosilo.

Prehitro je minil čas kosila, skupaj smo se vrnili do Ptuja, se poslovili od prijateljev iz Brežic in jim zaželeli srečno pot domov. Vodnici Viki smo se zahvalili za njeno prijazno predstavitev, doslej še marsikomu med nami neznanih krajev.

Zaradi poplavljenega področja, po katerem teče Slovenjegoriška planinska pot je bil zadnji del naše poti nekoliko spremenjen, bomo pa to nadoknadili naslednje leto, ko se prav gotovo odpravimo na tretji del te poti.

Branka Rus