PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

PLANINSKA GORA IN PLANINSKA JAMA Po Poti slovenskih legend in Poštarski jamski poti - november 2009

PLANINSKA GORA IN PLANINSKA JAMA

Po Poti slovenskih legend in Poštarski jamski poti

Vremenska napoved za prvo jesensko nedeljo 2009 je bila obetavna in je kar klicala na izlete v naravo. Tako ni bilo nikakršno presenečenje, da se je na izlet Planinsko jamarskega odseka z etnološko sekcijo PD Pošte in Telekoma Ljubljana, prijavilo kar trinajst pohodnikov.

Planina pri Postojni, naselje omenjeno že 1217 leta, je dandanes ob koncu tedna nedostopno z javnimi prevoznimi sredstvi, zato smo uporabili lastni prevoz. V petek in soboto je bilo treba opraviti kar nekaj telefonskih klicev, da smo se domenili, kdo bo koga peljal. V Planini smo se zbrali že pred 9. uro. V edinem odprtem lokalčku smo si privoščili jutranjo kavico in nato začeli z načrtovanim izletom po programu. Najprej smo izvedeli nekaj o zgodovini kraja in okolice. Pogled se nam je ustavil na ruševinah gradu Haasberg in na hribu nad njim, kjer je nekoč davno tega stal stari grad Unec. Enonadstropne hiše v deloma strnjeni pozidavi vzdolž ceste pričajo, da je bila Planina v preteklosti pomemben kraj, kjer je cvetelo tovorništvo.

Prečkali smo glavno cesto. Še nekaj hiš in kmalu nas je strm kolovoz pripeljal v gozd. Sledili smo rumenim puščicam. Ob poti smo videli ruševine cerkve Sv. Duha. Hoja je bila prijetna, saj se je pot polagoma dvigala ves čas v senci dreves. Po dobri uri smo stali pred rotundno kapelico in romarsko cerkvijo, posvečeno Materi Božji. Tu smo se seznanili s tremi legendami o nastanku kapelice. Dve govorita, kako sta se grofa iz Malograjskega gradu izgubila v gozdu in se po čudežni rešitvi zaobljubila, da bosta zgradila kapelico. Tretja legenda pa je postavljena v čas Teodozija in Eugenija, na predvečer velike bitke pri reki Frigido (Hubelj v Vipavski dolini), 6. septembra 394.

Pot smo nadaljevali proti razgledišču na Grmadi. Postali smo okrog kamnite mize z letnico 1926. Z razgledišča smo občudovali velik del Planinskega polja, kjer reka Unica z meandri ustvarja slikovito pokrajino. Pogled je segal od Krima, proti Cerknici, Slivnici in se izgubil v meglicah v daljavi. Mimo vojaškega bunkerja ob poti, smo prišli do lovske koče. Od tu se nam je pogled odprl na Javornike, Postojnsko kotlino, proti Vremščici in Slavniku. Prijazni lovec LD Planina nam je povedal, da so tega dne lovili jelena, na tem območju pa so tudi volkovi, srnjad in medvedje.

Bil je že čas, da se odpravimo v dolino k Planinski jami, kjer smo imeli ob 15. uri dogovorjen voden ogled jame. Vodička Janja nam je razdelila ročne svetilke, saj jama ni elektrificirana. Planinska jama je največja vodna jama v Sloveniji. Odlikuje se z ogromnimi podzemskimi votlinami, s pogosto prekinjenimi ponori, pestrimi kapniki, prikupnimi jezeri in z edinstveno posebnostjo na svetu - sotočjem podzemnih rek, Pivke in Raka. Jama je znana tudi po svojem živalstvu. Poleg velikih kolonij netopirjev v vhodnem delu jame, smo opazili drobne, slepe, prosojne rakce, pedice, nitko, v Pivškem rokavu pa smo preštevali človeške ribice in prisluhnili tišini. Od šestih kilometrov že raziskane jame smo si ogledali le nekaj več kot 500 metrov.

Po obisku jame smo si ogledali še Ravbarjev stolp, kjer nam je vodička Janja povedala legendo o pohotnem Erazmu Ravbarju in njegovem žalostnem koncu. Končno nas je čakal še zadnji, prijetni del izleta. Po predhodnem dogovoru so nam v brunarici pred jamo pripravili jedi z žara. V prijetnem vzdušju in ob prijateljskem klepetu je ura minila kot bi mignil in kar prekmalu je prišel čas slovesa. Odpeljali smo se proti Ljubljani, ki nas je pričakala v soju luči.

Napisala: Darja Radešček

Fotografirala: Irena Mlakar