PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Po Steklasovi pohodni poti, nedelja, 21. 4. 2013

 

Zbirno mesto za pohodno pot, imenovano po profesorju zgodovine in avtorju Zgodovine župnije Šent Rupert na Dolenjskem iz leta 1913 Ivanu Steklasi (1846 - 1920), rojenem v Prelesju pri Šentrupertu, ki je speljana po obronkih Šentruperta, je tokratni vodja izleta Franci določil kar pri sebi doma, saj je pot v Brinju speljana le pol streljaja stran od njegovega doma. Za dobrodošlico in jutranjo osvežitev so nas čakale kavice in domači keksi, ker pa je bilo pred nami kar 20 km poti, smo se Franci, Jože, Marica in m.m. Andrej kar hitro odpravili proti Veseli Gori. Na grebenu z baročno cerkvijo sv. Frančiška Ksaverija, ki se ponaša z izjemno lepimi stenskimi in stropnimi freskami je v bližini tudi muzej kmečkega orodja, nedaleč stran pa tudi grad Škrljevo. Na poti na prvo višinsko točko Okrog (523 m) skozi vinorodno območje Ravnik se še najde tudi kakšen hramček, zgrajen na stari način, ki je sodom in vinu v njih brez sodobnih pripomočkov zagotavljal pravo temperaturo, da je žlahtna kapljica prijetno ohladila grlo in poživila obtok. Pot nas je vodila do mega gugalnice v Koromandiji (domačini so je pritrdili kar v krošnji dveh visokih dreves), naprej pa do baročne cerkvice sv. Barbare. Z Okroga, kjer smo uživali v prekrasnem razgledu na Šentrupert in hribe blizu in daleč, smo se spustili v "poden" in od tam  na drugo višinsko točko na naši poti Nebesa (602 m). Se splača potruditi, saj je pogled v dolino res "božanski", pa tudi vince na izletniški kmetiji na vrhu pomaga, da smo pospravili še po nahrbtnikih, da so bili malo lažji. V dolino gre pot malo po gozdu in malo mimo vinskih goric pa skozi vasi in mimo cerkve sv. Duha in spet dol po gozdu. V dolini pa še malo po cesti in skozi Kamnje in Šentrupert. Čez polja smo videli nastajajoči muzej kozolcev, veliko je že postavljenih, enkrat pa bo treba pogledati tudi te mojstrovine, ki so nastajale skozi stoletja na naših tleh in so dokaz ljudskega stavbarstva naših dedov. Prijetno utrujeni smo se pri Franciju pošteno odžejali tokrat z vodo (ja, avtomobili, kaj pa drugega) in se z mislimi, da smo tokrat naredili nekaj za zdravje res koristnega, vrnili domov.